Slovenska republiška nogometna liga: razlika med redakcijama
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
==Zgodovina== | ==Zgodovina== | ||
Slovenska republiška liga kot taka pred drugo svetovno vojno ni obstajala. V sezoni 1940/41 se je po ustanovitvi [[Slovenska | Slovenska republiška liga kot taka pred drugo svetovno vojno ni obstajala. V sezoni 1940/41 se je po ustanovitvi [[Slovenska nogometna zveza|Slovenske nogometne zveze]] igrala Slovenska nogometna liga, a še vedno v okviru Dravske banovine. Prva sezona republiške lige se je tako igrala v Ljudski republiki Sloveniji leta 1946, ko so klubi sprva igrali po regionalnih skupinah, nato pa se je najboljših pet klubov pomerilo v enokrožnem ligaškem tekmovanju za prvaka. Prvi slovenski republiški prvak je po napetem boju nekoliko presenetljivo postala [[NK Nafta 1903|llendavska Nafta]], ki je nato igrala v [[Prva zvezna nogometna liga|prvi jugoslovanski ligi]], a tekom sezone odstopila. V prihajajočih sezonah so morali slovenski klubi za napredovanje v [[Druga zvezna nogometna liga|drugo ligo]] praviloma igrati še v kvalifikacijah. | ||
V sezoni 1946/47 je prvak razširjene 14-članske lige postala [[NK Olimpija Ljubljana|ljubljanska Enotnost]], ki je v kvalifikacijah za napredovanje na zvezni nivo nato po treh tekmah ugnala drugouvrščeni [[NK Ljubljana|ljubljanski Triglav]]. Zaradi zamud z odigravanjem prvenstva so sredi tekmovanja ligo razdelili na dve skupini, a klubi v tisti za obstanek protestno niso želeli igrati tekem. Sledilo je krčenje lige na 8 klubov, prvak leta 1948 pa je postalo vojaško moštvo iz Ljubljane, ki tekom sezone ni doživelo niti enega poraza, a je bilo po koncu izločeno iz civilnih ligaških tekmovanj. V sezoni 1948/49 je svoj prvi naslov osvojil [[NK Ljubljana|ljubljanski Železničar]], ki se je hkrati s [[NK Rudar Trbovlje|trboveljskim Rudarjem]] uvrstil v novo [[Tretja zvezna nogometna liga|tretjo zvezno ligo]], tako da je republiško tekmovanje za eno sezono postalo četrti rang. Hkrati je prišlo tudi do koledarske spremembe, tako da je naslednja sezona potekala leta 1950, prvak okrnjene konkurence pa je postal [[NK Triglav Kranj|kranjski Korotan]]. | V sezoni 1946/47 je prvak razširjene 14-članske lige postala [[NK Olimpija Ljubljana|ljubljanska Enotnost]], ki je v kvalifikacijah za napredovanje na zvezni nivo nato po treh tekmah ugnala drugouvrščeni [[NK Ljubljana|ljubljanski Triglav]]. Zaradi zamud z odigravanjem prvenstva so sredi tekmovanja ligo razdelili na dve skupini, a klubi v tisti za obstanek protestno niso želeli igrati tekem. Sledilo je krčenje lige na 8 klubov, prvak leta 1948 pa je postalo vojaško moštvo iz Ljubljane, ki tekom sezone ni doživelo niti enega poraza, a je bilo po koncu izločeno iz civilnih ligaških tekmovanj. V sezoni 1948/49 je svoj prvi naslov osvojil [[NK Ljubljana|ljubljanski Železničar]], ki se je hkrati s [[NK Rudar Trbovlje|trboveljskim Rudarjem]] uvrstil v novo [[Tretja zvezna nogometna liga|tretjo zvezno ligo]], tako da je republiško tekmovanje za eno sezono postalo četrti rang. Hkrati je prišlo tudi do koledarske spremembe, tako da je naslednja sezona potekala leta 1950, prvak okrnjene konkurence pa je postal [[NK Triglav Kranj|kranjski Korotan]]. | ||
Trenutna redakcija s časom 23:17, 22. oktober 2025
Slovenska republiška nogometna liga, v času Jugoslavije znana tudi kot Slovenska conska nogometna liga in Slovenska nogometna liga oziroma SNL
Zgodovina
Slovenska republiška liga kot taka pred drugo svetovno vojno ni obstajala. V sezoni 1940/41 se je po ustanovitvi Slovenske nogometne zveze igrala Slovenska nogometna liga, a še vedno v okviru Dravske banovine. Prva sezona republiške lige se je tako igrala v Ljudski republiki Sloveniji leta 1946, ko so klubi sprva igrali po regionalnih skupinah, nato pa se je najboljših pet klubov pomerilo v enokrožnem ligaškem tekmovanju za prvaka. Prvi slovenski republiški prvak je po napetem boju nekoliko presenetljivo postala llendavska Nafta, ki je nato igrala v prvi jugoslovanski ligi, a tekom sezone odstopila. V prihajajočih sezonah so morali slovenski klubi za napredovanje v drugo ligo praviloma igrati še v kvalifikacijah.
V sezoni 1946/47 je prvak razširjene 14-članske lige postala ljubljanska Enotnost, ki je v kvalifikacijah za napredovanje na zvezni nivo nato po treh tekmah ugnala drugouvrščeni ljubljanski Triglav. Zaradi zamud z odigravanjem prvenstva so sredi tekmovanja ligo razdelili na dve skupini, a klubi v tisti za obstanek protestno niso želeli igrati tekem. Sledilo je krčenje lige na 8 klubov, prvak leta 1948 pa je postalo vojaško moštvo iz Ljubljane, ki tekom sezone ni doživelo niti enega poraza, a je bilo po koncu izločeno iz civilnih ligaških tekmovanj. V sezoni 1948/49 je svoj prvi naslov osvojil ljubljanski Železničar, ki se je hkrati s trboveljskim Rudarjem uvrstil v novo tretjo zvezno ligo, tako da je republiško tekmovanje za eno sezono postalo četrti rang. Hkrati je prišlo tudi do koledarske spremembe, tako da je naslednja sezona potekala leta 1950, prvak okrnjene konkurence pa je postal kranjski Korotan.
Leta 1951 je Korotan po neuspešnih kvalifikacijah za drugo ligo v boju z Branikom ubranil republiški naslov, nato pa v novih kvalifikacijah zopet izgubil proti trboveljskemu Rudarju. Sezona 1952 je bila skrajšana, saj se je odvijala zgolj spomladi, v desetčlanski republiški ligi pa sta po odpovedi druge lige zaigrala tudi ljubljanski Odred in trboveljski Rudar, ki sta se nato skupaj z mariborskim Branikom in ljubljanskim Železničarjem uvrstila v novo slovensko-hrvaško ligo. Sledile so tri sezone, ko se republiško tekmovanje kot tako ni igralo, saj so klubi nastopali v vzhodni in zahodni skupini, naslov republiškega prvaka pa je pripadel najboljšemu v slovensko-hrvaški konkurenci. Med leti 1955 in 1958 pa so se nato igrale še tri sezone, ko so slovenski klubi tekmovali v ljubljansko-primorski in mariborsko-varaždinsko-celjski ligi.
S sezono 1958/59 se je nogometni ustroj v Jugoslaviji stabiliziral, nad dvanajstčlanskim republiškim tekmovanjem se je igrala druga zvezna liga zahod, klubi pa so morali za napredovanje igrati s tekmeci iz hrvaških in bosanskih lig. Prva dva naslova je osvojil Branik, ki je bil nato pa kvalifikacijski aferi razpuščen, leta 1961 pa je naslov osvojil novoustanovljeni Maribor, ki je sredi sezone nadomestil mariborskega Železničarja. V sezoni 1961/62 je suvereno slavila Olimpija, prihodnje leto, ko so ligo razširili na 14 ekip, pa šišenska Ljubljana, a je bila slednja nato neuspešna v kvalifikacijah. Leta 1964 je z veliko prednostjo pred zasledovalci slavil Kladivar, leta 1965 pa z minimalno Slovan.
V sezoni 1965/66 se je liga zopet skrčila, z naslovom pa je svoj dotedaj daleč največji uspeh dosegel Aluminij. Leta 1967 je bila Ljubljana po naslovu spet neuspešna v kvalifikacijah, a je nato naslednje leto skupaj z drugo Muro napredovala avtomatsko, saj so drugo ligo razširili na štiri skupine. Od tedaj naprej je prvak napredoval direktno, kar je v naslednjih treh sezonah uspelo mariborskemu Železničarju, Muri in ljubljanskemu Mercatorju. Leta 1972 je po napetem boju z Ilirijo svoj prvi naslov osvojil trboveljski Rudar, nato pa je prišlo do novih sprememb, saj so leta 1973 v drugi ligi vrnili stari sistem. Železničar Maribor je bil neuspešen v kvalifikacijah, republiško ligo pa so vnovič razširili na 14 ekip.
V sezoni 1973/74 je s točko prednosti pred Kladivarjem drugi naslov osvojil trboveljski Rudar, naslednje leto pa je bil uspešen Mercator, ki je pred tem izpadel iz druge lige. Leta 1976 je z veliko prednostjo slavil Maribor, nato pa so prvo zmagoslavje velenjskega Rudarja zasenčili portoroški sklepi, ki so poskrbeli za ogromne spremembe v sezoni 1977/78. Namesto klubov so tedaj nastopale regionalne selekcije z igralci večinoma starimi do 24 let. V takšni konkurenci je brez večjih težav zmagal Mercator, še bolj nenavaden sistem pa je bil nato prihodnje leto, ko je nastopilo kar 18 ekip razdeljenih v skupini vzhod in zahod, slavil pa je trboveljski Rudar. Leta 1980 je v skrčeni dvanajstčlanski ligi uspeh ponovil Mercator.
V začetku osemdesetih je v slovenskem nogometu vladala precejšnja kriza in leta 1981 celo nobeden izmed klubov ni želel napredovati v višji rang, zaradi česar so ligo nato razširili. V naslednjih treh sezonah je poleg dveh naslovov Maribora do nove republiške lovorike prišel tudi Slovan. Leta 1985 je po boju s trboveljskim Rudarjem svoj prvi naslov osvojil Koper, leto kasneje pa je vnovič slavil Maribor, ki je v tem času ves čas nihal med drugo in republiško ligo. V sezoni 1986/87 je do republiške lovorike po dolgih letih prišla Olimpija, leta 1988 pa je prišlo do novih velikih sprememb, tako da so napredovali kar štirje klubi. Ustanovljena je bila namreč Medrepubliška nogometna liga, v katero so se uvrstili prvak Koper, Maribor, Rudar Trbovlje in Ljubljana, a je slednja nato svoje mesto prepustila Slovanu.
V precej okrnjeni konkurenci je v sezoni 1988/89 Ljubljana osvojila naslov in se le odločila za napredovanje, naslednje leto pa je do svoje prve republiške lovorike prišla še Izola. Hkrati se je prvič pripetilo, da je kak klub izstopil iz tekmovanja, za kar se je odločil mozirski Elkroj. V zadnji sezoni pred osamosvojitvijo so ligo razširili, tako da je nastopilo 16 klubov, do zadnjega naslova pa je dokaj zanesljivo uspelo priti velenjskemu Rudarju. Kvalifikacije za sezono 1991/92 so se igrale zgolj nekaj dni pred osamosvojitvijo, po njej pa je bilo odločeno, da bo v novi Prvi slovenski nogometni ligi nastopilo kar 21 ekip, 16 republiških ligašev ter vsa slovenska moštva iz zveznih lig.
