Prva slovenska nogometna liga
Prva slovenska nogometna liga oziroma 1. SNL, trenutno znana tudi kot Prva liga Telemach
Zgodovina
Prva slovenska nogometna liga je formalno nastala leta 1991, a so takšna oziroma podobna tekmovanja obstajala že prej. Že v sezoni 1940/41 se je tako igrala Slovenska nogometna liga, po vojni pa je kot tretji ali četrti rang tekmovanja v Jugoslaviji obstajala Slovenska republiška nogometna liga, znana tudi preprosto kot SNL. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 se je republiška liga preoblikovala v državno prvenstveno tekmovanje na najvišji ravni, pri čemer so se v praksi republiškim ligašem pridružili klubi iz jugoslovanskih lig, Rudar Velenje, Izola, Koper, Maribor in po določenem oklevanju ter nekoliko kasneje še Olimpija.
V prvi sezoni tekmovanja je liga posledično štela kar 21 klubov, od katerih jih je po koncu prvenstva izpadlo pet, tudi Rudar Trbovlje, edini klub, ki prej ni nikoli izpadel iz republiške lige. Prvak je v skladu s pričakovanji in napovedmi postala ljubljanska Olimpija, ki je imela precej močnejšo ekipo od tekmecev, v evropska tekmovanja pa sta se uvrstila še drugourvščeni Maribor Branik ter tretja Izola, za katero je bil to največji dosežek v zgodovini kluba. V drugi sezoni se je liga skrčila na 18 članov, naslov je zopet osvojila Olimpija, najbolj pa se ji je to pot poleg Maribora vsaj v jesenskem delu približala šišenska Ljubljana. Nogometna zveza, ki je v tem času vodila tekmovanje, je v tej sezoni uvedla strožja pravila glede infrastrukture, tako da se je moralo Naklo preseliti v Kranj, iz lige pa so zaradi nadaljnjega krčenja izpadli kar štirje klubi.
V tretji sezoni, torej 1993/94, je v ligi nastopalo 16 klubov po dvokrožnem sistemu, naslov je še tretjič suvereno osvojila zvezdniška Olimpija, z drugi mestom pa je svoj do tedaj najboljši rezultat zabeležila Mura, ki je prehitela Maribor. Iz tekmovanja sta izpadla Slovan in Krka, za zeleno mizo pa tudi Svoboda, ki so jo po nenavadnih dogodkih zgolj nekaj dni pred novo sezono nadomestile Vevče. Leta 1995 je Olimpija po napetem boju z Mariborom osvojila še svoj četrti in s tem tudi zadnji naslov v tem obdobju, nasploh pa so bile razlike med ekipami izredno majhne, saj je prvih sedem sezono zaključilo v šestih točkah. Zaradi krčenja lige na zgolj deset klubov, se je polovica udeležencev znašla v boju za obstanek, pri čemer so se igrale tudi dodatne kvalifikacije vseh klubov uvrščenih od 9. do 14. mesta, v katerih sta imela največ sreče primorska predstavnika Izola in Primorje.
Sezona 1995/96 je prinesla nov štirikrožni sistem tekmovanja z desetimi klubi, svoj prvi naslov pa je s tremi točkami prednosti pred Olimpijo nekoliko presenetljivo osvojila Hit Gorica. Iz lige je izpadla Izola, pomembneje pa se je v organizacijo tekmovanja vključilo tudi Združenje prvoligašev, ki je spomladi televizijske pravice prepustilo nemški marketinški agenciji UFA. Uvedene so bile tudi dodatne kvalifikacije devetega proti drugemu iz druge lige, ki jih je zanesljivo dobil Korotan. V naslednji sezoni je svoj prvi državni naslov v zgodovini zanesljivo osvojil Maribor, na drugem mestu pa je prav tako največji uspeh v zgodovini kluba doseglo še ajdovsko Primorje. Iz tekmovanja je po zgolj enem letu pričakovano izpadel Koper, ki je napredoval iz šestega mesta v drugi ligi po nekakšnem regionalnem ključu, Potrošnik pa je v dodatnih kvalifikacijah le s težavo strl Dravo.
V sezoni 1997/98 je Maribor z veliko prednostjo pred Muro ponovil uspeh, iz tekmovanja pa so izpadle zadnjeuvrščene Vevče, ki so zaradi širitve lige sicer dobile še eno priložnost v dodatnih kvalifikacijah, a so jih tam izločile Domžale. Poleg njih ste se v dvanajstčlansko ligo za naslednjo sezono uvrstila še Triglav in Koper, v skladu s tem pa je bil spremenjen tudi tekmovalni sistem, saj so se klubi po novem merili trikrožno. Leta 1999 sta se tako v zadnjem krogu za naslov pomerila prvi in drugi po dveh tretjinah, Maribor in Gorica, uspešnejši pa so bili vijoličasti, ki so pred domačo publiko osvojili še svoj tretji naslov državnega prvaka. S tretji mestom je svoj največji uspeh dosegel velenjski Rudar, iz lige pa sta izpadla novinca Koper in Triglav, ki sta ju nadomestila Pohorje in Dravograd.
Sezona 1999/00 ni bila pretirano zanimiva, saj je Maribor slavil z ogromno prednostjo pred zasledovalci, tudi spodaj pa sta bila Pohorje in Potrošnik povsem nekonkurenčna. Leta 2001 se je po nekaj letih Mariboru spet precej približala Olimpija, iz lige pa je poleg Dravograjčanov izpadel novinec Tabor Sežana. Še bolj zanimive stvari pa so se v tej sezoni dogajale v ozadju, saj so bili klubi zelo nezadovoljni z načinom vodenja tekmovanja, zato so zvezi protestno nehali plačevati takse in druge stroške. Novembra 2000 je zveza le popustila in združenje je prevzelo vodstvo tekmovanja v svoje roke. To je dalo ligi nov zagon, omogočilo pa je tudi vključitev SNL v evropsko združenje profesionalnih lig, ugledno mednarodno organizacijo, ki skrbi za interese ligaških tekmovanj.
V sezoni 2001/02 je o naslovu zopet odločal zadnji krog in zopet bil uspešen Maribor, ki je v Ljudskem vrtu ugnal Primorje, medtem ko je tretje mesto nekoliko presenetljivo osvojil Koper. Brez predstavnika je tedaj ostala Gorenjska, saj sta izpadla Triglav in Domžale, v ligo pa se je poleg Dravograda po več letih vrnila tudi Ljubljana. Leta 2002 je nogoemtna zveza sprejela pravilnik o licenciranju, ki je nato močno vplival na dogajanje v prihodnjih sezonah, sezona 2002/03 pa je prinesla še sedmi zaporedni naslov prvaka za Maribor, ki je v napeti končni strl Celje. Prvič se je tudi zgodilo, da je kak klub omagal sredi tekmovanja, saj je Korotan spomladi zaradi finančnih težav izstopil. Poleg njega je iz lige prvič izpadel velenjski Rudar, po napetem boju v drugi ligi pa sta napredovala Domžale in prvič v zgodovini tudi ptujska Drava.
Sezona 2003/04 je prinesla licenciranje, tako da se klubi v evropska tekmovanja niso več uvrstili glede na rezultate na terenu, pač pa glede na administrativne kriterije. V pisarnah sta bila najuspešnejša Maribor in Primorje, na igrišču pa Gorica in Olimpija, pri čemer je o naslovu odločal zadnji krog, ko so imeli možnost osvojiti naslov celo trije klubi. Po napeti končnici, tekmovanje je bilo prvič razdeljeno na ligi za prvaka in obstanek, in tudi po zaslugi predhodnega Olimpijinega poraza zaradi neprijavljenega igralca je bila na koncu srečnejša Gorica, ki je tako osvojila svoj drugi naslov državnega prvaka. Zaradi licenciranja so bile tudi precejšnje težave s sestavo lige, saj se je drugoligaški prvak Rudar odpovedal napredovanju, medtem ko je Šmartno odstopilo, tako da sta napredovala Zagorje in celo Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije.
Naslednje leto je Gorica ubranila naslov, nadaljevale pa so se težave izven terena, saj so morali ligo adminsitrativno zapustiti trije velikani slovenskega nogometa, Ljubljana, Olimpija in Mura. Leta 2005 je tako prišlo do krčenja lige na 10 klubov in uvedbe repetitivnega štirikrožnega sistema, Slovenija pa je postala edina država v Evropi brez predstavnika iz glavnega mesta. V sezoni 2005/06 so se Gorici, ki je bila uspešna še tretjič zapored, najbolj približale Domžale, iz lige pa je izpadel Rudar. V tekmovanje se je po kontroverznem razpletu druge lige prvič uvrstil ježiški Factor, ki pa je svoje domače tekme zaradi neustreznega terena igral v Šiški. Leta 2007 so Domžale osvojile svoj prvi naslov prvaka, iz lige je po obupnem zaključku sezone izpadla Bela krajina, ki je izgubila zadnjih osem tekem, vanjo pa se je precej presenetljivo uvrstil Livar iz Ivančne Gorice.
V sezoni 2007/08 so Domžale ponovile uspeh, odličen drugi je bil Koper, povsem pričakovano pa je izpadel nekonkurenčni Livar, ki ga je nadomestil Rudar iz Velenja. S padcem Domžal se je pričela prevlada Maribora, ki je leta 2009 na vrhu ugnal Gorico in Rudar. Spodaj je po napetem boju izpadlo ajdovsko Primorje, po štirih letih odsotnosti pa se je v ligo vrnila ljubljanska Olimpija. Sezona 2009/10 je prinesla manjše presenečenje oziroma prvi naslov državnega prvaka za Koper, ki je z odličnimi predstavami suvereno ugnal vse tekmece. Relativno pričakovano je izpadla Drava, poleg nje pa tudi Interblock, saj se je prvič zgodilo, da je v dodatnih kvalifikacijah slavil drugoligaš, konkretno kranjski Triglav. Poleg slednjega se je med elito vrnilo še Primorje.
Naslednje leto se je na vrh vrnil Maribor, izpadlo in nato tudi propadlo je obubožano Primorje, kvalifikacij za obstanek pa sploh ni bilo, saj iz druge lige nihče razen Mure ni želel napredovati. V sezoni 2011/12, ko je z veliko prednostjo pred Olimpijo in ostalimi znova slavil Maribor, se je kriza nadaljevala. Drugoligaš Dob je namreč v kvalifikacijah povsem razbil Triglav, a se nato odpovedal napredovanju, s čimer so Kranjčani za zeleno mizo obstali v ligi. Izpadla je tako zgolj Nafta, v ligo pa se je prvič uvrstil Aluminij. Kidričani so izpadli že naslednjo sezono, poleg njih pa tudi Mura 05, ki je nato neslavno propadla. Ligo, zopet pod vodstvom nogometne zveze, je sicer vnovič zmagal Maribor, vanjo pa sta se uvrstila Zavrč in Krka. Kvalifikacij tudi to sezono ni bilo.
Tudi v sezoni 2013/14 je bil razplet podoben. Z veliko prednostjo pred zasledovalci je spet slavil Maribor, spet pa so odpadle tudi kvalifikacije, saj je drugoligaški prvak Dob še enkrat več zavrnil napredovanje. Izpadel je tako Triglav, napredovale pa so Radomlje. Leta 2015 se je serijskemu prvaku Mariboru najbolj približalo Celje, spodaj pa so pričakovano odpadle nekonkurenčne Radomlje, ki jih je nadomestilo Krško. Sezona 2015/16 je vendarle prinesla nekoliko bolj zanimivo borbo za naslov, ki ga je na koncu po dolgih letih spet osvojila Olimpija, s čimer se je končala serija šestih zaporednih uspehov Maribora. Iz lige je poleg Krke izpadel Zavrč, ki je zaradi nepoplačanih obveznosti ostal brez licence, vanjo pa se je poleg Radomelj uvrstil tudi Aluminij, ki je sicer izgubil kvalifikacije.
V sezoni 2016/17 se je na vrh vrnil Maribor, spet pa so izpadle Radomlje, ki so bile tekmecem povsem nekonkurenčne. Zanimivo je bilo tudi v pisarnah, saj je zveza Koper izključila iz vseh državnih lig, tako da se je moral preseliti v četrti rang, v ligo pa je uvrstila Ankaran, čeprav ta ni imel primerne infrastrukture za tekmovanje med elito. Naslednje leto je po napetem zaključku primat vrnila Olimpija, ki je imela sicer enako število točk kot drugouvrščeni Maribor, a boljši izkupiček iz medsebojnih srečanj, ki v takem primeru odloča o razvrstitvi ekip. Iz lige je pričakovano izpadel novinec Ankaran, vanjo pa se je uvrstila Mura. Leta 2019 je nov naslov osvojil Maribor, tekmovanje pa je poleg Krškega prvič v zgodovini zapustila Gorica, ki jo je v kvalifikacijah ugnal sežanski Tabor.
V razpotegnjeni sezoni 2019/20 je svoj prvi naslov prvaka zasluženo osvojilo Celje, po nekoliko spornih kvalifikacijah, saj se druga liga nerazumljivo ni odigrala, pa je Gorica izločila Triglav. Poleg tega je izpadel še Rudar, ki v celotni sezoni ni dosegel niti ene zmage, v ligo pa se je vrnil Koper. Prihodnje leto je svoj prvi naslov z minimalno prednostjo pred Mariborom v zadnjem krogu osvojila Mura, medtem ko je morala tekmovanje vnovič zapustiti Gorica. V sezoni 2021/22 je svoj zadnji naslov osvojil Maribor, drugi je po dolgih letih Koper, iz lige pa je izpadel Aluminij. Leto zatem se naslov prvaka vrnil v Ljubljano, iz lige pa sta izpadla dva primorska predstavnika, Tabor in Gorica, ki je v kvalifikacijah klonila proti Aluminiju.
