NK Rudar Trbovlje

Iz Slovenska nogometna enciklopedija
Jump to navigation Jump to search

Zgodovina

Nogometni klub Rudar Trbovlje je bil ustanovljen 24. aprila 1922 kot DSK Zora. V sezoni 1923/24 je nastopal v drugem razredu celjske skupine, a bil po junijskem spopadu z Orjuno razpuščen. Leta 1926 so bivši člani ustanovili SK Svobodo, ki se je marca 1927 preimenovala v Amater. Amater je nastopal v tekmovanju trboveljske skupine v okviru celjskega okrožja prvenstva LNP, kjer je bil njegov glavni tekmec meščanski SK Trbovlje. Klub je prvi naslov trboveljskega prvaka osvojil leta 1928, v naslednjih letih pa je bil najboljši še trikrat, a je vselej izpadel proti prvaku Celja. Po letu 1932 se je tekmovalni sistem spremenil, leta 1936 pa se je Amater uvrstil v prvi razred. Najboljši rezultat je klub dosegel v sezonah 1936/37 in 1940/41, ko je bil tretji.

Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred Olimpom so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še ljubljanski Borec ter se uvrstili v republiško ligo. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. Tako se je moštvo skupaj z ljubljanskim Železničarjem uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za drugo zvezno ligo proti slovenskemu prvaku Korotanu, ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.

Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še Šibenik in Bokelj, a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo slovensko-hrvaško ligo, v kateri so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil goriški Železničar.

Po letu 1955 so se tekmovanju pridružili še bližnji hrvaški klubi in liga je dobila nov naziv Maribor – Varaždin – Celje. Po tretjem in drugem mestu so knapi leta 1958 postali prvaki, a jih je nato v kvalifikacijah za drugo zvezno ligo po zaslugi boljšega razmerja golov ugnal ljubljanski Odred. Istega leta se je klub formalno združil z lokalnima kluboma Slogo in Svobodo, nato pa je sledilo novo večletno nastopanje v obnovljeni republiški ligi. Rudar se je v naslednjih sezonah tam večinoma vrtel okrog tretjega mesta, v sam boj za naslov prvaka pa praviloma ni posegal. Sredi šestdesetih je moštvo zapadlo v krizo in zdrsnilo v spodnji dom nastopajočih, med najboljše slovenske klube pa se je nato spet vrnilo po letu 1967.

V zanimivi in izenačeni sezoni 1967/68 se je Rudar skoraj do konca boril za naslov, a ga je na medsebojnem derbiju v predzadnjem krogu premagal mariborski Železničar in zadovoljiti se je moral s četrtim mestom. Dve leti kasneje so bili knapi tretji, leta 1972 pa jim je končno uspel veliki met, saj so po vodstvom nekdanjega legendarnega igralca Leopolda Opresnika osvojili svoj prvi naslov republiškega prvaka. Butkovec, Krasnik, Gorišek, Petrušić, Drnovšek in soigralci večinoma niso bili kos močnim nasprotnikom v drugi jugoslovanski ligi in Rudar se je z zadnjim mestom zanesljivo preselil nazaj na republiški nivo. Že v naslednji sezoni je moštvo ponovilo vajo in osvojilo nov naslov, a je bilo nastopanje v višjem rangu nato še precej slabše kot pred tem, saj je Rudar v sezoni 1974/75 prejel čez sto golov in zbral zgolj sedem točk.

Kriza se nadaljevala tudi v republiški ligi, klub pa so nato udarili še portoroški sklepi, saj je v sezoni 1977/78 v republiški ligi nastopila združena selekcija Zasavja, v kateri so poleg igralcev Rudarja nastopali še igralci Zagorja, Litije in Hrastnika. Prihodnje leto je ekipa nastopila pod starim imenom Rudar ter takoj navdušila, saj je po drugem mestu v vzhodni skupini osvojila tako imenovano superligo ter si s tem priigrala še tretji naslov republiškega prvaka. Mlada ekipa s Sivkom, Drnovškom, Brečkom, Rižnerjem in Ilijaševićem je bila v drugi jugoslovanski ligi nato pričakovano spet nekonkurenčna in je z zadnjim mestom še tretjič zapored prepričljivo izpadla nazaj na republiški nivo. S tem se je tudi zaključilo uspešno obdobje trboveljskega nogometa.

V osemdesetih je Rudar večinoma krojil razplet v sredini lestvice, izjema pa je bila sezona 1984/85 ko se je še zadnjič vmešal v boj za naslov, a je moral na koncu priznati premoč Kopru. Leta 1988 je jugoslovanska zveza uvedla novo medrepubliško ligo, v katero se je s četrtim mestom ravno še uspel uvrstiti tudi Rudar. Pod vodstvom Francija Sivka so Ahlin, Hudarin, Buovski, Holešek, Brečko, Sotenšek in soigralci v jugoslovanski konkurenci sledili svojim predhodnikom in z zadnjim mestom pričakovano izpadli v republiško ligo. V zadnjih dveh sezonah omenjenega tekmovanja se je Rudar praktično prvič v svoji zgodovini znašel v boju za obstanek, a se je obakrat brez večjih težav uspel izvleči.

Po osamosvojitvi je Rudar nastopil v prvi sezoni prve lige, a se ta za zasedbo Martina Lavrenčiča ni končala najbolje, saj je z osemnajstim mestom izpadla v 2. SNL. Knapi so tam v letih 1993 in 1995 dosegli dve četrti mesti, nato pa popustili in morali leta 1998 celo igrati kvalifikacije za obstanek. Oplotnik, Props, Buovski, Turšič, Lavrič in druščina so zanesljivo premagali Bakovce, a se je drugoligaška zgodba s tem podaljšala le za eno sezono, saj je moštvo prihodnje leto zasedlo zadnje mesto in izpadlo iz tekmovanja. V tretji ligi je nato moštvo brez večjih uspehov nastopalo do leta 2003, ko je z zadnjim mestom tudi od tam izpadlo ter se preselilo v ligo Medobčinske nogometne zveze Ljubljana.

Po skoraj desetletju neuspešnih poskusov je Rudar medobčinsko ligo osvojil šele leta 2012, s čimer se je tudi vrnil v tretji rang. V relativno močni zahodni skupini so se knapi hitro vmešali v boj za visoka mesta, oživelo je tudi rivalstvo z Zagorjem, a je evforija trajala le kratek čas, saj so se kmalu spet pojavile finančne težave. Leta 2014 se je klub preselil v novo skupino center, kjer je vse bolj izgubljal stik z najboljšimi, dokler ni leta 2018 vnovič izpadel v ljubljansko ligo. Leta 2022 bi moštvo ob pomanjkanju klubov z drugim mestom moralo napredovati, a je zveza v nasprotju s pravili dala prednost ljubljanski Svobodi.

Stadion

Klub je sprva domoval na Kipah nad Terezijo, leta 1931 pa se je preselil na novo igrišče pod rudarsko bolnišnico na približni lokaciji sedanjega stadiona. Otvoritev je potekala na praznik 8. septembra, Amater pa se je v prijateljskih tekmah pomeril z ljubljanskima kluboma Primorjem in Svobodo. Po vojni so igrišče obrnili pravokotno, leta 1952 so uredili leseno tribuno in spremljevalne prostore, leta 1958 pa je stadion dobil travnato podlago. Glavno tribuno so zgradili leta 1961, leta 2008 pa so položili umetno travo.

Trenutna kapaciteta stadiona je 1.000 sedišč in približno 500 stojišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z velenjskim Rudarjem leta 1979, ko se je zbralo 4.500 gledalcev.

Lovorike

Sezone po osamosvojitvi

Sezona Liga Mesto Točke T Z R P DG PG Pokal NZS
1991/92 1. SNL 18 33 40 12 9 19 47 60 1/32 finala
1992/93 2. SNL 4 34 30 14 6 10 54 39 /
1993/94 2. SNL 14 20 (-1) 30 7 7 16 34 60 četrtfinale
1994/95 2. SNL 4 35 30 14 7 9 45 32 /
1995/96 2. SNL 12 33 29 9 6 14 24 39 /
1996/97 2. SNL 5 45 29 12 9 8 38 29 /
1997/98 2. SNL 15 29 30 7 8 15 25 41 /
1998/99 2. SNL 16 15 30 3 6 21 17 62 /
1999/00 3. SNL 8 31 26 9 4 13 36 45 /
2000/01 3. SNL 7 38 26 11 5 10 39 38 /
2001/02 3. SNL 11 29 26 9 2 15 25 38 /
2002/03 3. SNL 14 9 25 1 6 18 24 62 /
2003/04 1. MNZ 9 26 22 8 2 12 30 40 /
2004/05 RLL 4 34 22 10 4 8 39 33 /
2005/06 RLL 3 42 22 12 6 4 47 23 /
2006/07 RLL 2 41 22 12 5 5 33 23 /
2007/08 RLL 8 37 26 11 4 11 44 42 /
2008/09 RLL 6 40 26 11 7 8 60 33 /
2009/10 RLL 5 48 26 14 6 6 56 36 /
2010/11 RLL 7 37 26 11 4 11 41 50 /
2011/12 RLL 1 53 26 16 5 5 63 18 /
2012/13 3. SNL 9 32 24 9 5 10 25 32 /
2013/14 3. SNL 6 40 26 12 4 10 32 38 /
2014/15 3. SNL 7 33 26 9 6 11 24 40 /
2015/16 3. SNL 10 31 26 9 4 13 36 52 /
2016/17 3. SNL 11 24 26 6 6 14 40 59 /
2017/18 3. SNL 12 19 26 6 1 19 20 72 /
2018/19 RLL 7 28 22 8 4 10 27 35 /
2019/20* RLL 5 18 12 5 3 4 23 18 /
2020/21* RLL 4 16 7 5 1 1 16 6 /
2021/22 RLL 2 47 22 15 2 5 62 29 /
2022/23 RLL 7 29 21 7 8 6 55 37 predkrog
2023/24 RLL 1 62 26 20 2 4 70 35 šestnajstina finala
Skupaj 1. SNL 0 naslovov 33 40 12 9 19 47 60 0 pokalov
Piškotki nam pomagajo pri zagotavljanju naših storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.