ND Ilirija 1911
Zgodovina
Nogometno društvo Ilirija 1911 je bilo uradno ustanovljeno 9. junija 1911 kot SFK Ilirija in velja za najstarejši slovenski klub, četudi je dejanska povezava trenutnega društva s predvojnim klubom nekoliko vprašljiva. V času med obema vojnama je bila Ilirija vodilni slovenski športni in nogometni klub, saj je osvojila kar dvanajst naslovov v prvenstvu LNP, prvega že v krstni sezoni 1920. Ilirija je šestkrat nastopila tudi v tekmovanju za jugoslovansko prvenstvo, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegla. Leta 1936 je klub po incidentih na derbiju s Primorjem ukinil svojo nogometno sekcijo, nekateri igralci pa so nato prestopili v novo moštvo SK Ljubljana. Ilirija je bila leta 1945 razpuščena, nakar klub nekaj let ni deloval.
V prvih letih po vojni Ilirije ni bilo, je pa od leta 1948 dalje v Zgornji Šiški delovalo Fizkulturno društvo Triglav, ki je imelo svoje igrišče ob večni poti. Prvi trener kluba je bil Janez Pišek, moštvo pa je v sezoni 1948/49 zasedlo predzadnje mesto v ljubljanski ligi. Septembra 1950 se je Triglav ukinil, ustanovilo pa novo Športno društvo Ilirija, ki naj bi nadaljevalo tradicijo predvojnega kluba. V sezoni 1951 je moštvo nastopilo v ligi ljubljanskega poverjeništva, prihodnje leto pa se je skupaj s Papirničarjem in Domžalami uvrstilo v podzvezno ligo ljubljanskega centra. Ker iz lige ni izpadel nihče, je Ilirija kljub slabši sezoni obdržala svoj status, leta 1954 pa se je z drugim mestom prebila celo v kvalifikacije za napredovanje, kjer je bila proti relativno močnim nasprotnikom pričakovano neuspešna.
V sezoni 1954/55 je moštvo postalo prvak ljubljanske podzveze, s čimer si je zagotovilo svoje mesto v novoustanovljeni ljubljansko-primorski ligi, ki je bila nekakšna preoblikovana zahodna skupina republiške lige. V njej so igrali klubi iz Ljubljane, Primorske in Gorenjske, Ilirija pa ni ravno navdušila in je po treh povprečnih sezonah izpadla iz tekmovanja. Leta 1958 se je klub tako spet znašel v ljubljanski podzvezni ligi in jo že v prvi sezoni tudi osvojil, kar mu je prineslo kvalifikacije za republiško ligo proti prvakom ostalih podzvez. V ligaškem sistemu je Ilirija osvojila drugo mesto za Novo Gorico, s čimer se je ravno še uvrstila v višji rang. Tam se je moštvo dokaj dobro znašlo in že v sezoni 1960/61 končalo v sredini ligaške razpredelnice.
Po uspešnem začetku v močni konkurenci je Ilirija kmalu začela popuščati in se leta 1962 že znašla v nevarni coni, a se s predzadnjim mestom še uspela rešiti. V naslednji sezoni je bil potek podoben, le da prvak Ljubljana tokrat ni napredoval, tako da so se morali Daneu, Rotar, Judež, Dermastija, Škufca, Papec in soigralci kljub novemu predzadnjemu mestu posloviti od tekmovanja. Sledila je solidna sezona v podzvezni ligi, ko je moštvo osvojilo drugo mesto za hrastniškim Bratstvom, s čimer se je spet uvrstilo v kvalifikacije, kjer je nato nekoliko presenetljivo premagalo prav Hrastničane. V republiški konkurenci je moštvo tokrat zmoglo zgolj eno sezono in se tako leta 1965 preselilo v novo zahodno consko ligo. Tam se je moštvo redno borilo za napredovanje, a se mu je v prvih letih to vselej izmaknilo.
Leta 1968 je Ilirija z lepo prednostjo pred Zagorjem osvojila consko ligo ter se vrnila na republiški nivo, kjer je nato nastopala dolga leta. Sprva je krojila sredino razpredelnice, v sezoni 1971/72 pa je nepričakovano zablestela in se s trboveljskim Rudarjem vse do zadnjega kroga borila za naslov republiškega prvaka. Jerebic, Jalševec, Godler, Ahlin, Šmon, Rojina in soigralci so pred domačo publiko nepričakovano izgubili s Kladivarjem in naslov je odšel v Trbovlje, Ilirija pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom in nastopom v tekmovanju za amaterskega prvaka Jugoslavije, kjer je nato prišla vse do finala. V naslednji sezoni je bila ekipa Franca Hočevarja še tretja, nato pa so se rezultati kluba iz leta v leto slabšali. Leta 1976, ko se je moštvo sicer borilo za obstanek, so klub prizadeli še portoroški sklepi, tako da je s sezono 1977/78 nastala združena selekcija Ilirija-Ljubljana, ki je nekaj časa celo nastopala izmenično v Zgornji in Spodnji Šiški.
Projekt tudi rezultatsko ni bil pretirano uspešen in moštvo je v prihodnjih sezonah večinoma krojilo spodnji dom razpredelnice. Leta 1981 se je še izvleklo, prihodnje leto pa ne več, tako da se je klub moral preseliti v novo območno ligo zahod. V prvi sezoni Ilirija slovitejšim tekmecem v boju za naslov ni bila konkurenčna, zato pa je bila toliko boljša v naslednji, ko je s točko prednosti pred Ljubljano osvojila naslov ter se vrnila v republiško ligo. Tam pa tokrat ni bila tako uspešna kot v preteklosti, saj so se morali Klančar, Miklavčič, Škufca, Škerl, Jereb in soigralci že po dveh sezonah posloviti od tekmovanja. Leta 1986 se je klub posledično spet znašel v območni konkurenci, iz katere pa je nato nepričakovano izpadel in se preselil celo v medobčinsko ligo. Leta 1988 je Ilirija izpadla tudi iz slednje, a se nato takoj vrnila, leta 1990 pa uvrstila še nazaj v območno ligo.
Po osamosvojitvi je Ilirija sprva igrala v drugi ligi, kjer je v prvi sezoni, ko je bilo tekmovanje še razdeljeno na zahodno in vzhodno skupino, nekoliko presenetljivo osvojila odlično tretje mesto, nato pa leta 1993 izpadla in skoraj povsem izginila iz slovenskega nogometnega zemljevida. Že v naslednji sezoni je namreč po hudih finančnih težavah izpadla še iz tretje lige, kamor se nato leta 1996 sicer še vrnila, a že naslednje leto spet gladko izpadla. V klubu so nato ukinili člansko ekipo in se posvečali zgolj mladinskim selekcijam vse do leta 2002, ko je bila članska ekipa končno obujena. V naslednjih dveh sezonah je nastopala v peti in četrti ligi brez vidnejših uspehov, dokler ni bila leta 2008 po izpadu iz četrte vnovič ukinjena.
Ob praznovanju stoletnici kluba je bila leta 2011 članska ekipa vnovič obujena, njeno vodenje pa je prevzel nekdanji igralec kluba Vlado Miloševič. Pod njegovim vodstvom je moštvo brez vidnejših uspehov igralo v peti ligi, rezultati pa so se nato izboljšali, ko je ekipo prevzel Goran Marković. Leta 2012 se je Ilirija uvrstila v regionalno ljubljansko ligo, dve leti kasneje pa z drugim mestom še v 3. SNL. V sezoni 2015/16 so Kralj, Anželj, Gazibegović, Vidic, Đoković, Loboda in soigralci osvojili naslov prvaka, a so jih nato v kvalifikacijah za napredovanje v 2. SNL po visokem porazu na prvi tekmi ugnale Brežice. Leto kasneje je prišlo do širitve druge lige in zasedba Žige Stariča se je z drugim mestom vendarle uvrstila v višji rang.
V sezoni 2017/18 je Ilirija v drugi ligi zabeležila nadvse solidno osmo mesto ter ob tem predstavila tudi ambiciozne načrte za prihodnost, nato pa so se kmalu pojavile težave, nekateri igralci so odšli in moštvo je leta 2019 po napetem zaključku sezone izpadlo iz tekmovanja. Po slabši polovični sezoni v 3. SNL se je moštvo leta 2021 v skrajšanem tekmovanju prebilo nazaj v drugo ligo, kjer se je hitro uveljavilo kot eden vidnejših predstavnikov. Leta 2022 je klub dobil novo vodstvo na čelu z bratoma Bedene in ameriškim investicijskim skladom, ki je napovedalo uvrstitev v prvo ligo v naslednjih nekaj letih.
Stadion
Predvojna Ilirija je delovala na igrišču ob Celovški cesti pri državnem kolodvoru, povojni klub pa je sprva igral na igrišču ob večni poti, poznanem tudi po imenu Panonija. Kasneje se je preselil na sedanji stadion v Športnem parku, ki so ga začeli graditi že kmalu po vojni, a dolgo časa ni bil dokončan. Med leti 1960 in 1963 je objekt doživel popolno prenovo za potrebe speedwaya, igrišče so obrnili ter zgradili tribuno, otvoritev pa je potekala 9. junija z vožnjo Ludvika Stariča ter mednarodno dirko, ki jo je obiskalo 10.000 gledalcev.
Trenutna kapaciteta stadiona je 1.440 sedišč.
Lovorike
/
Sezone po osamosvojitvi
Sezona | Liga | Mesto | Točke | T | Z | R | P | DG | PG | Pokal NZS |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1991/92 | 2. SNL | 3 | 34 | 26 | 15 | 4 | 7 | 64 | 21 | 1/64 finala |
1992/93 | 2. SNL | 15 | 18 | 30 | 5 | 8 | 17 | 29 | 49 | / |
1993/94 | 3. SNL | 13 | 20 | 26 | 6 | 8 | 12 | 18 | 34 | / |
1994/95 | 1. MNZ | 2 | 25 | 34 | 15 | 4 | 6 | 42 | 24 | / |
1995/96 | 1. MNZ | 1 | 55 | 26 | 16 | 7 | 3 | 47 | 20 | / |
1996/97 | 3. SNL | 14 | 11 | 26 | 2 | 5 | 19 | 14 | 72 | / |
1997/98 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
1998/99 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
1999/00 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
2000/01 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
2001/02 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
2002/03 | 2. MNZ | 2 | 35 | 16 | 11 | 2 | 3 | 50 | 17 | / |
2003/04 | 2. MNZ | 2 | 39 | 18 | 13 | 0 | 5 | 54 | 18 | / |
2004/05 | RLL | 10 | 26 | 22 | 7 | 5 | 10 | 30 | 43 | / |
2005/06 | RLL | 9 | 25 | 22 | 7 | 4 | 11 | 17 | 33 | / |
2006/07 | RLL | 11 | 20 | 22 | 6 | 2 | 14 | 24 | 37 | / |
2007/08 | RLL | 14 | 9 | 26 | 1 | 6 | 19 | 18 | 89 | / |
2008/09 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
2009/10 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
2010/11 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
2011/12 | MNZ | 4 | 27 | 18 | 7 | 6 | 5 | 30 | 28 | / |
2012/13 | MNZ | 1 | 54 | 21 | 17 | 3 | 1 | 88 | 16 | / |
2013/14 | RLL | 2 | 55 | 26 | 17 | 4 | 5 | 59 | 24 | / |
2014/15 | 3. SNL | 2 | 56 | 26 | 17 | 5 | 4 | 60 | 21 | / |
2015/16 | 3. SNL | 1 | 59 | 26 | 18 | 5 | 3 | 73 | 19 | osmina finala |
2016/17 | 3. SNL | 2 | 61 | 26 | 18 | 7 | 1 | 71 | 23 | / |
2017/18 | 2. SNL | 8 | 39 | 30 | 12 | 3 | 15 | 44 | 53 | šestnajstina finala |
2018/19 | 2. SNL | 15 | 26 | 30 | 7 | 5 | 18 | 33 | 65 | / |
2019/20* | 3. SNL | 9 | 14 | 14 | 2 | 8 | 4 | 19 | 24 | / |
2020/21* | 3. SNL | 1 | 52 | 19 | 17 | 1 | 1 | 58 | 10 | šestnajstina finala |
2021/22 | 2. SNL | 10 | 38 | 30 | 10 | 8 | 12 | 35 | 37 | / |
2022/23 | 2. SNL | 3 | 54 | 30 | 16 | 6 | 8 | 55 | 30 | 1/32 finala |
2023/24 | 2. SNL | 14 | 30 | 30 | 7 | 9 | 14 | 31 | 44 | četrtfinale |
Skupaj | 1. SNL | 0 naslovov | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 pokalov |