Slovenske regionalne lige
Slovenske regionalne lige
Lige
- Enotna primorska nogometna liga (MNZ Koper in MNZ Nova Gorica)
- Gorenjska nogometna liga (MNZG Kranj)
- Regionalna ljubljanska liga (MNZ Ljubljana)
- Štajerska nogometna liga (MNZ Maribor, MNZ Celje in MNZ Ptuj)
- Pomurska nogometna liga (MNZ Murska Sobota in MNZ Lendava)
Zgodovina
Regionalne lige so bile pod tem imenom s sklepom Nogometne zveze Slovenije ustanovljene leta 2004, a so se na Primorskem, Gorenjskem in v Pomurju v podobni obliki igrale že v času Jugoslavije. Gorenjska liga se je igrala praktično ves čas in je doživela še najmanj sprememb, Primorska nogometna liga je nastala ob združevanju občinskih in medobčinskih zvez leta 1987, Pomursko ligo, ki je bila nato kmalu po osamosvojitvi spet ukinjena, pa sta ustanovili MNZ Murska Sobota in ONZ Lendava že leta 1982. Leta 2004 je bila slednja obnovljena, nastali pa sta Štajerska liga, v kateri so igrali najboljši klubi iz MNZ Maribor, MNZ Celje in MNZ Ptuj, ter Regionalna ljubljanska liga s klubi iz območja MNZ Ljubljana.
Že prva sezona 2004/05 je prinesla tudi prve zaplete, saj na Gorenjskem nobeden od klubov na čelu s prvakom Visokim ni smel oziroma želel v 3. SNL, medtem ko so v Pomurju namesto Odrancev napredovali kar tretjeuvrščeni Beltinci. Naslednje leto so bile težave podobne, saj sta brez licence ostala gorenjski prvak Železniki ter ljubljanski prvak Tabor 69, pri čemer z Gorenjske spet ni napredoval nihče, medtem ko je v ljubljanski ligi priložnost dobil drugouvrščeni Kamnik. V sezoni 2006/07 je vseh pet prvakov napredovalo, je pa zato prišlo do kršitve pravil na vzhodu, saj bi se morala zaradi prostega mesta v tretji ligi drugouvrščena kluba štajerske in pomurske lige Zreče in Čarda pomeriti v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje, a do teh nerazumljivo ni prišlo.
V sezoni 2007/08 ni bilo večjih zapletov. Najbolj razburljivo je bilo v ljubljanski ligi, kjer je prvaka odločil medsebojni izkupiček, v štajerski ligi pa je napredoval tudi drugouvrščeni NK Mons Claudius, saj Rakičan ni želel igrati kvalifikacij. Podobno je bilo tudi prihodnjo sezono, ko so se tej možnosti odpovedali Petišovci, tako da je avtomatično napredovala drugouvrščena v štajerski ligi Pesnica. Poleg tega je do nenavadne situacije prišlo še v ljubljanski ligi, kjer je slavilo drugo moštvo Interblocka, ki pa po tedanjih pravilih ni smelo napredovati, tako da je njegovo mesto prevzelo drugouvrščeno Jezero. V sezoni 2009/10 se primorska liga po sporu med MNZ Koper in MNZ Nova Gorica prvič ni igrala, v finalu prvakov pa je nato Piran suvereno premagal Idrijo. Tudi v ostalih ligah so večinoma slavili favoriti, le v gorenjski ligi je bilo do konca zelo negotovo, saj je Naklo slavilo zgolj po zaslugi boljšega medsebojnega izkupička z Jesenicami.
Sezona 2010/11 je potekala v pogojih precejšnje krize, saj je kar nekaj klubov izstopilo oziroma bilo izključenih, tako da je na zahodu iz regionalnih lig napredovalo kar pet ekip. Vsem trem prvakom sta se pridružila tretjeuvrščena kluba iz primorske in ljubljanske lige Izola in Zagorje, saj sta se Korte in Bravo ter možnosti odpovedala. Na vzhodu bi morala zaradi prostega mesta kvalifikacije igrati Šoštanj in Hoziza, a je zveza zopet prekršila pravilnik in klubov sploh ni kontaktirala. Do še bolj bizarne situacije je prišlo v naslednji sezoni, ko sta bili na vzhodu kar dve prosti mesti, a je od drugouvrščenih ekip Ljutomer napredoval, Pesnica pa ne. Poleg tega se primorska sezona to sezono spet ni igrala, saj sta primorski zvezi organizirali lastni ligi ter finale obeh prvakov za napredovanje, a se je zmagovalec Gažon tej možnosti odpovedal. Tako so napredovale poražene Bilje, poleg njih pa še drugi iz koprske lige Tabor Sežana, saj tudi z Gorenjske spet ni želel nihče napredovati.
V sezoni 2012/13 se je napredovanju odpovedal primorski prvak Cerknica, tako da je njegovo mesto zavzela Ajdovščina Škou, medtem ko se je kranjska Sava v drugo le odločila za napredovanje. Ker so ptujski klubi izstopili iz štajerske lige in ustanovili lastno tekmovanje, so se na vzhodu igrale kvalifikacije prvaka ptujske superlige ter drugourščenih ekip štajerske in pomurske lige, v katerih je slavila ptujska Drava. Po koncu tekmovanja je bila razformirana tudi pomurska liga, tako da so se v naslednji sezoni igrale zgolj štiri regionalne lige. Ker je prišlo do sprememb v formatu tretjih lig, je leta 2014 iz ljubljanske lige napredovalo kar pet klubov, iz primorske štirje, iz gorenjske pa trije. Na vzhodu je iz štajerske lige napredovalo pet klubov, nato pa je bila liga zaradi premajhnega števila ekip razformirana in nadomeščena z medobčinskimi tekmovanji, tako da so regionalni značaj ohranjala le še tekmovanja v zahodnem delu.
V sezoni 2014/15 so se posledično igrale le še tri regionalne lige. Na Gorenjskem so se Bitnje kot prvak odpovedale napredovanju, njihovo mesto so zavzele druge Jesenice, zaradi prostih mest pa sta napredovale še Brinje in Žiri. Prihodnja sezona po dolgem času ni prinesla nikakršnih posebnosti, precej bolj zanimivo pa je bilo nato leta 2017, ko je bilo zaradi širitve druge lige nekaj več prostih mest na voljo tudi v tretji. V gorenjski in ljubljanski ligi ni bilo težav, saj sta poleg prvakov napredovala še drugouvrščena Jesenice in Kočevje, zataknilo pa se je na Primorskem, kjer je preprosto zmanjkalo klubov. Na koncu je napredoval zgolj drugourščeni Jadran Hrpelje-Kozina, saj prvak Korte in vsi ostali niso izpolnjevali strogih tretjeligaških kriterijev, tako da se je zahodna skupina tega tekmovanja skrčila.
Sezona 2017/18 je bila zopet posebna, saj je nogometna zveza kar sredi tekmovanja spremenila pravila za napredovanje, tako da sta morala ljubljanska Svoboda in Žiri igrati kvalifikacije. Slednje so dvoboj izgubile, a so bile en teden pred začetkom naslednje sezone naknadno vendarle uvrščene v višji rang. Na Primorskem pa je poleg prvaka Kopra napredovala še Plama Podgrad. V sezoni 2018/19 sta bili vnovič vzpostavljeni dve tretji ligi, tako da so bile na sporedu kvalifikacije vseh treh prvakov, a sta se Ankaran in Bohinj slednjim odpovedala, tako da je Kočevje napredovalo avtomatsko. Sezona 2019/20 ni bila zaključena, a so po jesenskem delu vodilni klubi vseeno napredovali, čeprav so bile razlike v vseh treh ligah minimalne. Še bolj bizarno je bilo naslednje leto, ko je Slovan napredoval, pa čeprav je bilo odigranih zgolj sedem krogov.
V sezoni 2021/22 so bile normalno odigrane vse štiri regionalne lige, pri napredovanju pa se je zopet zataknilo na Primorskem, saj tako prvak Jadran Hrpelje-Kozina kot tudi vsi ostali niso izpolnjevali pogojev za višji rang. Naslednje leto je bila na Primorskem situacija identična, zanimivo pa je bilo tudi v Pomurju, kjer Hotiza ni želela napredovati, nato pa so v nasprotju z vsemi pravilniki drugourščeni Odranci igrali in izgubili dodatne kvalifikacije s Šmartnim 1928, ki je že pred tem izpadlo iz tretje lige.
