NK Krka

Iz Slovenska nogometna enciklopedija
Jump to navigation Jump to search

Zgodovina

Nogometni klub Krka je nastal 19. februarja 1922, ko sta se združila Vidašk in Soča. Sprva je bilo izbrano ime Krka, a so klub že štiri dni kasneje preimenovali v Elan. Vidašk je bil sicer ustanovljen poleti 1921 in se je istega leta že včlanil v Ljubljansko nogometno podzvezo, tako da je Elan formalno zgolj prevzel njegovo mesto. Prvenstvena tekmovanja v provinci so se začela šele v sezoni 1926/27, Elan pa je na svoji edini tekmi izgubil. Prihodnjo sezono so tekmovali že štirje klubi, Elan pa je osvojil naslov podeželskega prvaka, uspeh, ki ga je nato ponovil še petkrat. Novomeščani so posledično večkrat igrali v finalnem delu za prvaka drugega razreda, kjer pa so bili zlasti ljubljanskim klubom nekonkurenčni. Leta 1937 je Elan nogometno sekcijo ukinil in do začetka vojne ni več tekmoval, pod italijansko oblastjo pa je obnovil delovanje in leta 1941 postal celo prvak Dolenjske.

Po vojni je leta 1945 nastalo Fizkulturno društvo Novo mesto, ki se je prihodnje leto vključilo v prvenstvena tekmovanja. V novomeškem okrožju je Novo mesto ugnalo Razlag in Krško ter osvojilo naslov prvaka, kar mu je prineslo kvalifikacije za republiško ligo v sezoni 1946/47. Novomeščani so tam gladko izgubili proti Soboti, a jih je zveza vseeno naknadno uvrstila v razširjeno tekmovanje, ki so ga sklenili na zadnjem mestu. Julija 1947 se je klub preimenoval v SFD Elan, ki pa mu na igrišču ni šlo nič bolje, saj je tudi v drugi ligi zasedel zadnje mesto. V sezoni 1948/49, ko klub s članskim moštvom ni nastopal, je prišlo do preoblikovanja v ŠD Krka, ki je bila nato leta 1950 administrativno uvrščena v ljubljansko oblastno ligo.

Po suverenem izpadu iz oblastne lige je Krka prihodnjo sezono izstopila iz prvenstva ljubljanske skupine, od leta 1952 dalje pa je novomeški nogomet deloval pod okriljem TVD Partizan. V sezoni 1952/53 je Partizan osvojil tekmovanje drugega razreda, v naslednjih dveh letih pa je kar dvakrat izstopil iz ljubljanske podzvezne lige. Leta 1955 je bilo ponovno ustanovljeno Športno društvo Elan, prihodnje leto pa se je klub preselil na novo igrišče v Portovalu, s čimer se je novomeški nogomet vsaj za silo stabiliziral. Elan je sprva spet igral v drugem razredu ljubljanske podzveze, leta 1959 pa se je uvrstil v prvega, a v njem ni nastopil, saj je bila tistega leta ustanovljena Nogometna podzveza Novo mesto. V novomeški podzvezni ligi je moralo moštvo dvakrat priznati premoč Beli krajini, dvakrat pa v tekmovanju sploh ni nastopilo.

Leta 1963 so se dolenjska moštva vrnila v ljubljansko podzvezo, Elan pa je ponovno nastopil v tekmovanju drugega razreda. Z drugim mestom v zahodni skupini se je moštvo leta 1966 uvrstilo v podzvezno ligo, kjer je v prihodnji sezoni pod imenom Novo mesto osvojilo odlično drugo mesto. S tem si je priigralo kvalifikacije za višji rang proti ekipi Naklega, ki pa se je tej možnosti odpovedalo, tako da so se Novomeščani prvič v zgodovini kluba uvrstili v consko ligo zahod. Retelj, Murn, Stojanović, Turk, Mrvar, Maksimović in soigralci so se pogumno lotili novega tekmovanja, a so kmalu zaostali za nasprotniki in se morali ob koncu sezone z zadnjim mestom posloviti od conske druščine. Pod starim imenom Elan je novomeška zasedba nato spet igrala v podzvezni ligi, dokler niso sredi sedemdesetih nastopili tako imenovani portoroški sklepi.

V sezoni 1976/77 je Elan nastopil v novi dolenjski ligi ter jo po napetem boju z Grosupeljčani tudi osvojil, a mu to ni pomagalo kaj dosti, saj je bil sistem napredovanja in izpadanja pred tem ukinjen. V republiški ligi so po novem nastopale mlade regionalne selekcije, ki se jim je leta 1978 pridružila tudi selekcija Dolenjske z igralci iz dolenjskih klubov na čelu z Elanom. Dolenjska, pod vodstvom nekdanjega igralca Vlada Macoleta, je iz lige prepričljivo izpadla, a je kot Elan nadaljevala v novoustanovljeni območni ligi zahod. Tam je ekipa zasedla štiri zaporedna četrta mesta, pri čemer pa je bila od vrha in uvrstitve v republiško ligo kar precej oddaljena. Še najbliže so mu bili Novomeščani v sezoni 1982/83, ko so se spomladi zavihteli že do drugega mesta, a nato v zaključku popustili.

Sledil je rahel padec in v sezoni 1985/86 se je Elan prvič znašel v spodnji polovici razpredelnice. Težke razmere v klubu so se nadaljevale tudi v naslednji sezoni, ki so jo Dolenjci po jesenskem delu sklenili na predzadnjem mestu, za povrh pa so zaradi prenove stadiona ostali še brez tekem na domačem terenu. Vseeno je moštvu uspelo obstati, nato pa je sledil silovit vzpon in dve leti kasneje so se Črv, Čabrič, Horvat, Kastrevec, brata Mesojedec in soigralci po razburljivem razpletu zadnjega kroga uvrstili v republiško ligo. V sezoni 1989/90 je moštvo Vlada Klinčarovskega z dokaj defenzivno taktiko zlasti po zaslugi dobrih domačih rezultatov še obstalo, prihodnje leto pa je kljub solidnim predstavam izpadlo, pri čemer ga je odločilnih točk v boju z Medvodami in Jadranom stala administrativna napaka pri registraciji igralcev.

V prvi sezoni po osamosvojitvi je tako Elan nastopal v 2. SNL zahod, ki pa so jo Mohor, Pavlin, Petrovič, Vrhovec, Bracovič, Gliha in soigralci zanesljivo osvojili in z uvrstitvijo v prvo ligo dosegli največji uspeh v zgodovini dolenjskega nogometa. Vodstvo kluba, v tem obdobju znanega kot Studio D, pa je imelo tudi med elito visoke ambicije, zato je pripeljalo še številne okrepitve na čelu s Prelogarjem, Oblakom, Kosičem in Merdanovićem. Ob precejšnji podpori publike so okrepljeni Novomeščani odigrali odlično sezono, a so se že spomladi v klubu pojavile finančne težave, ki so kulminirale na tekmi s Potrošnikom, ko je trener Nedeljko Gugolj kar sredi srečanja zapustil klub. V ligi je moštvo zavoljo lepe zaloge točk osvojilo sedmo mesto, v pokalu pa je proti Publikumu izpadlo v polfinalu.

S tem se je uspešno obdobje novomeškega nogometa končalo, saj je Elan prihodnjo sezono izpadel v drugo ligo, leta 1995 pa še v tretjo. V njej so Novomeščani igrali dve sezoni, dokler se niso leta 1997 pod sponzorstvom Radia Krke vrnili vsaj v drugi rang. Tam so se Brdik, Mrak, Kapušin, Bratkovič, Plevnik, Kastrevec in soigralci v prvi sezoni izkazali s petim mestom, a so se nato v prihodnjih sezonah spet pojavile že znane težave. Leta 2002 je obubožani Elan izpadel iz druge lige, prihodnje leto pa je imel precejšnje težave tudi v tretji, kjer ga je izpada rešil zgolj izstop podzemeljske Kolpe. Sledilo je relativno skromno obdobje v katerem se je Krka leta 2007 sicer vrnila v drugo ligo, a se tam mlada ekipa z Dežmarjem, Fabjanom, Mojstrovićem, Juršičem in Barboričem ni najbolje znašla in je takoj izpadla nazaj v 3. SNL zahod.

Precej bolj resno so se v klubu projekta lotili v sezoni 2011/12, ko je Krka z zvezdniško zasedbo na čelu z Brulcem, Božičičem, Jukanom, Karamarkovićem in Dvorančičem najprej osvojila tretjo ligo, nato pa se še v drugi zavihtela do tretjega mesta, ki je ob licenčnih težavah nasprotnikov prineslo povratek med elito. V prvi sezoni so si Obradović, Dežmar, Kramar, Ihbeisheh, Marošević, Zeljković in soigralci pod vodstvom Adnana Zildžovića obstanek zagotovili po odpovedi dodatnih kvalifikacij, še uspešnejši pa so bili farmacevti naslednje leto, ko jih je vodil domači strateg Andrej Kastrevec in so končali sedmi. Leta 2016 je Krka izpadla in odtlej znova igra v drugi slovenski ligi. Najbližje povratku je bila novomeška zasedba leta 2021, ko je v dodatnih kvalifikacijah nesrečno izgubila proti Kopru.

Stadion

Klub je sprva deloval na sokolskem telovadišču na Loki, med vojno pa se je preselil na stadion v Kandiji, ki je bil zgrajen za mladinski tabor leta 1939. V Kandiji je klub deloval do leta 1954, prvo tekmo na novem igrišču v Portovalu pa je odigral 9. septembra 1956 proti Partizanu iz Kočevja. Na tem mestu je bil nato zgrajen stadion, ki je bil uradno otvorjen z zletom bratstva in enotnosti 19. junija 1960, ko se je zbralo več kot 20.000 ljudi. Leta 1987 je bil za potrebe novega zleta stadion prenovljen, leta 2020 pa so bili postavljeni še reflektorji.

Stadion trenutno premore 500 sedišč, rekord na nogometni tekmi pa je bil postavljen leta 1992, ko se je zbralo 3000 gledalcev.

Lovorike

/

Sezone po osamosvojitvi

Sezona Liga Mesto Točke T Z R P DG PG Pokal NZS
1991/92 2. SNL 1 41 26 18 5 3 50 14 1/64 finala
1992/93 1. SNL 7 38 34 13 12 9 35 30 polfinale
1993/94 1. SNL 16 12 30 2 8 20 14 58 polfinale
1994/95 2. SNL 16 14 (-1) 30 4 7 19 19 67 šestnajstina finala
1995/96 3. SNL 5 39 26 11 6 9 34 34 /
1996/97 3. SNL 1 66 26 21 3 2 66 14 /
1997/98 2. SNL 5 48 30 14 6 10 51 53 polfinale
1998/99 2. SNL 10 39 30 11 6 13 45 61 /
1999/00 2. SNL 7 47 30 14 5 11 43 35 četrtfinale
2000/01 2. SNL 5 51 29 16 3 10 46 41 polfinale
2001/02 2. SNL 16 8 30 2 2 26 15 105 šestnajstina finala
2002/03 3. SNL 12 23 25 7 2 16 34 67 /
2003/04 3. SNL 6 41 26 12 5 9 39 27 /
2004/05 3. SNL 7 34 26 9 7 10 40 51 prvi krog
2005/06 3. SNL 4 39 26 12 3 11 38 37 /
2006/07 3. SNL 1 52 26 16 4 6 63 37 /
2007/08 2. SNL 10 17 27 4 5 18 23 71 /
2008/09 3. SNL 4 45 25 14 3 8 52 37 osmina finala
2009/10 3. SNL 10 31 26 9 4 13 44 41 /
2010/11 3. SNL 6 42 26 12 6 8 59 41 šestnajstina finala
2011/12 3. SNL 1 58 26 19 1 6 77 31 šestnajstina finala
2012/13 2. SNL 3 53 27 16 5 6 63 24 /
2013/14 1. SNL 9 31 36 8 7 21 31 64 osmina finala
2014/15 1. SNL 7 40 36 11 7 18 38 54 četrtfinale
2015/16 1. SNL 10 34 36 8 10 18 30 56 osmina finala
2016/17 2. SNL 7 25 25 7 4 14 40 42 polfinale
2017/18 2. SNL 5 49 30 15 4 11 49 47 četrtfinale
2018/19 2. SNL 4 54 30 15 9 6 59 41 /
2019/20* 2. SNL 7 31 20 8 7 5 31 32 /
2020/21* 2. SNL 2 45 22 13 6 3 50 25 /
2021/22 2. SNL 3 51 30 14 9 7 54 35 osmina finala
Skupaj 1. SNL 0 naslovov 155 172 42 44 86 148 262 0 pokalov
Piškotki nam pomagajo pri zagotavljanju naših storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.