Bojan je debitiral za prvo ekipo FC Barcelone s 17 leti in 20 dnevi in je s tem na 3. mestu po starosti. Pred njim sta samo Vicente Martinez in Ramon Parera, ki sta debitirala pred 17 letom starosti, za njim pa npr. Messi in Giovani.
Po debiju na uradni tekmi Barce želi Bojan ostati v prvi ekipi in se ne želi vrniti v B ekipo. Pravi, da je zadovoljen s svojim debijem in da so se mu s tem uresničile sanje, zdaj pa že sanjari o nastopu na Nou Campu.
Carles Puyol je danes zjutraj prvič treniral s soigralci na igrišču La Masie. Puyi že teče, skače, spreminja hitrost in strelja na polno. Zeleno luč bi lahko dobil konec tedna, čeprav za igranje tekem se bo postopoma priključil ekipi.
Danes je Deco na novinarski konferenci poudaril, da ekipa rabi predvsem čas saj še zdaleč ni tako uigrana kot bi morala biti. Rekel je, da se trudijo in da želijo izboljšati napad, povečati agresivnost ter onemogočiti ekipam lahek prehod v kontra napade.
Pokomentiral je tudi menjavo Ronaldinha in dejal, da ga je Rijkaard hotel spočiti, saj je moral R10 največ prepotovati zaradi reprezentance ter poudaril, da je zdravje vsakega igralca pomembnejše od rezultata, ki ga ekipa doseže.
Na koncu je povedal še, da se ne obremenjujeo z rezultati, ki jih je v prvih treh krogih dosegel Real Madrid, želijo se osredotočiti le na svoje igre saj drugače ne bodo imeli nikakršnih možnosti za osvojitev naslova.
Še tole o Rijkaardu: Rijkaard vedno bolj dokazuje, da nima jajc, ko ekipi ne gre. Ob neugodnem rezultatu bi moral malce tvegati, ne pa da menja branilca za branilca in napadalca za vezista, poleg tega pa v napad postavlja Ronaldinha, ki je tam izgubljen, nemočen,...V taktičnem smislu ga nadigra skoraj vsak malce boljši trener, ekipe so se naučile igrati proti Barci, Rijkaard pa vozi svojo igro naprej, čeprav je ta kot prebrana knjiga. Zaenkrat mu gre v plus samo čvrsta obramba, ki je prejela samo 1 zadetek na 3 tekmah La lige, vsa ostalo pa precej škripa. Če se bo ta anemična, neprepričljiva igra nadaljevala, bo potrebno nekaj storiti, ker tako ne bo šlo naprej. Od odhoda Ten Cateja ni to več tista prava Barca, ki je tako navduševala, Rijkaard pa se vedno bolj izgublja. Osebno bi mu dal časa do konca sezone, da dokaže, da je še sposoben voditi takšno ekipo kot je Barca, čeprav vedno bolj dvomim v njegove sposobnosti. Njegove sposobnosti obvladovanja slačilnice pač niso dovolj. Ob ponovno slabi sezoni brez osvojene lovorike sem prepričan, da bo prišlo do zamenjave na trenerskem stolčku kljub temu, da ima Rijkaard pogodbo do 2009.
Jack pa še tole, mislim da Ronaldinho za Brazilijo nosi 10, Kaka pa 7.
Da ne bo izpadlo, da je Rijkaard tako zanič nekaj o njemu:
Frank Rijkaard
Polno ime: Franklin Edmundo Rijkaard
Pozicija: trener
Kraj rojstva: Amsterdam (Nizozemska)
Datum rojstva: 30.09.1962
Frank je prvi trener Barcelone od začetka sezone 2003/04. Uporablja napadalno strategijo s priokusom nizozemskega stila. Taktiko gradi na uporabi krilnih položajev in pritisku na nasprotnika. Seveda ni pozabil na močno obrambo, katere del je bil kot igralec AC Milana, pri katerem je igral 5 sezon.
Med Rijkaardovo prvo sezono pri Barceloni je ekipa izvrstno zaključila drugi del sezone, saj so končali na drugem mestu in se uvrstili v ligo prvakov. Pojavili so se prvi znaki, da je ekipa vstopila v novo fazo pod vodstvom Nizozemca. Naslednje leto je Barça pometla s konkurenco in zlahka osvojila La Ligo.
V sezoni 2005/06 je Barcelona stopila še korak višje, saj je poleg domačega prvenstva osvojila še ligo prvakov in španski super pokal. Z zmago v ligi prvakov je Frank postal šele peti, ki je osvojil Evropo tako kot nogometaš, kot tudi trener. Pridružil se je Johanu Cruyffu, Carlu Ancelottiju, Miguelu Munozu in Giovanniju Trappatoniju, ki jim je ta dosežek uspel pred njim.
Poleg osvojenih trofej je Barcelona pod Rijkaardom postregla tudi z odličnimi igrami, identiteto in stilom, ki so klub spet ponesli med elito, tako v Španiji, kot tudi na svetovnem nivoju.
Rijkaard je imel izjemno kariero kot nogometaš. Produkt neusahljive zaloge talentov pri Ajaxu, je pri tem klubu igral od leta 1980 do 1988. V sezoni 1987-1988 je odigral tudi 11 tekem v španski ligi, za Real Zaragozo. Njegova najboljša leta pa je preživel pri italijanskem AC Milanu, ker je bil od 1988 do 1993. Nato se je vrnil k Ajaxu, kjer je leta 1995 zaključil igralsko kariero.
Trenersko kariero je začel leta 1998, ko je bil pomočnik trenerja Guusu Hiddinku na svetovnem prvenstvu v Franciji. Po prvenstvu je postal trener nizozemske reprezentance. Nato se je preselil k Sparti iz Rotterdama, dokler ni prišel v Barcelono.
Dosedanji dosežki
Igralska kariera:
Ajax
1981-82 - Nizozemsko prvenstvo
1982-83 - Nizozemsko prvenstvo
1982-83 - Nizozemski pokal
1984-85 - Nizozemsko prvenstvo
1985-86 - Nizozemski pokal
1986-87 - Pokal pokalnih zmagovalcev
1986-87 - Nizozemski pokal
1993-94 - Nizozemsko prvenstvo
1994-95 - Nizozemsko prvenstvo
1994-95 - Liga prvakov
1995-96 - Evropski super pokal
AC Milan
1988-89 - Liga prvakov
1988-89 - Italijanski super pokal
1989-90 - Liga prvakov
1989-90 - Evropski super pokal
1989-90 - Interkontinentalni pokal
1990-91 - Evropski super pokal
1990-91 - Interkontinentalni pokal
1991-92 - Italijansko prvenstvo
1992-93 - Italijansko prvenstvo
1993-94 - Italijanski super pokal
Nizozemska reprezentanca
1997-98 – Evropsko prvenstvo
Individualna priznanja
1991-92 - Najboljši igralec italijanske lige
Trenerska kariera:
FC Barcelona
2004-05 - Špansko prvenstvo
2005-06 - Liga prvakov
2005-06 - Špansko prvenstvo
2005-06 - Španski super pokal
2006-07 - Španski super pokal
Vs
Vs
