Kako sem se nasmejal temu. Ene očitno boli poraz bolj, druge manj, pisce tega pa še verjetno najbolj
Članek kopiran iz neuradne strani Olimpije:
Manj belega baleta, prosim
Maribor - Olimpija 2:1 (2:1)
Ljudski vrt, 9.12.2009, 17:00,
1.500 gledalcev
Strelci: 1:0 - Plut (4), 1:1 - Da Silva (18), 2:1 - Tavares (20)
Maribor: Ranilovič, Džinič, Mejač (85, Popovič), Tavares, Mihelič, Plut (80, Jelič), Bačinovič, Aljančič, Školnik (70, Mezga), Samardžič, Dodlek
Olimpija: Oblak, Šporar (46, Salkič), Bonifacio, De Abreu, Kašnik (57, Filipovič), Dugolin, Jovič, Škerjanc, Roj, Da Silva, Rujovič (77, Idrizi)
Rumeni kartoni: Džinič, Bačinovič, Mihelič; Bonifacio
Sodniki: Čeferin, Šinkovec Žunič
Mrzlo vreme je pustilo hladne tudi vroče navijače v menda najbolj nogometnem mestu in tako se je v Ljudskem vrtu zbrala dobra poldruga tisočica. Olimpijino prislovično v začetku tekem z Mariborom dremajočo obrambo je tako še dodatno zamrznil Plut: na 16 metrih je obšel Bonifacia in s strelom po tleh ob desni vratnici povedel domače v vodstvo - 1:0. Sledila je po ena akcija s strelom na vsaki strani, nato pa je Roj podal žogo iz kota, Da Silva pa jo je z glavo preusmeril v mrežo, med letom pa se je nekoga domačih dotaknila - 1:1. A veselje ob izenačenju ni trajalo dolgo: Bačinovič je bolj streljal kot podal, toda Tavares se je ob slabi komunikaciji v (zeleno-)beli obrambi znašel sam pred Oblakom, sledil je diagonalni strel - 2:1.
Do konca so sledile štiri akcije s strelom na strani gostov (pretežno iz prekinitev) in dve na domači strani. Olimpija je delovala tehnično, tekaško in kombinatorno za razred boljše od Maribora, ki se seveda ni želel na isti način nogometno meriti, zato so igrali svojo znano igro. Z nervozo sta prednjačila dva domača igralca, oba velika talenta in reprezentančna kandidata.
V drugem polčasu so sledile pričakovane rošade pri belih: Salkič je prevzel desno stran, Jovič se je pomaknil med branilce, Dugolin se na mestu osrednjega vezista umaknil Filipoviču, za presenečenje v vijoličasti obrambi pa naj bi poskrbel še Idrizi. Vse menjave so bile na mestu, a so ostale brez učinka: igra ni bila več tako tekoča, napake in slabe podaje v ključnih trenutkih akcije so se kopičile, nekaj pa je k padcu ritma pripomogla tudi bojda najdaljša nekaznovana nogometna prekinitev v zgodovini (8 minut), zaradi bakel na igrišču. Ne znamo si predstavljati, kaj bi bilo če bi bila "krivec" Olimpija, ki se jo vsem za primer rigorozno in brez pardona kaznuje za vsako figo ... Tako je bilo drugega dogajanja bolj malo in popis akcij, ki so se zaključile s strelom v tem delu igre, je v korist domačih: našteli smo 5 priložnosti za Maribor in 2 za Olimpijo.
Tokrat je treba posebej pohvaliti močne in natančne Rojeve predložke ter pregled igre in podaje za prenos igre na drugo stran igrišča Dugolina. Presenečenje predstavlja tudi Jovič, ki opravi veliko nevidnega, a nujnega dela na sredini igrišča.
Piscu teh vrstic je najtežje od vsega napisati, da je spet eno moštvo igralo, drugo pa odnaša točke, a kljub vsemu je prikazana igra, ki je tudi sicer menda najlepša od vseh slovenskih ekip, dobra podlaga za napoved, da bi znala biti pomlad, z nekaj igralskimi korekcijami, ena najuspešnejših v zadnjih 10 letih.
