NK Triglav Kranj
Zgodovina
Nogometni klub Triglav Kranj je bil ustanovljen 3. julija 1920 kot SK Korotan. V Kranju se je sicer nogomet igral že pred tem, saj je pred vojno obstajalo dijaško moštvo, iz katerega je 28. aprila 1914 nastal SK Kranj. Slednji je bil po vojni obnovljen pod imenom Sava, čez eno leto pa se je preimenoval v Triglav, tako da sta kratek čas v Kranju obstajala kar dva kluba. V začetku leta 1923 sta se Korotan in Triglav združila, prihodnje leto pa se je moštvo vključilo v prvenstvena tekmovanja. Korotan je večinoma igral v drugem razredu, dokler se ni leta 1935 uvrstil v ljubljansko skupino podzveznega prvenstva. Sledilo je preimenovanje v SK Kranj, čemur so sledili tudi največji predvojni uspehi kluba. V letih 1939 in 1940 so se Kranjčani namreč uvrstili v polfinale prvenstva.
Med vojno je v Kranju deloval SG Krainburg, po njej pa je bilo sredi leta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Storžič. Storžič se je spomladi leta 1946 vključil v prvenstvo gorenjskega okrožja, prvo tekmo pa je odigral marca proti Škofji Loki. V odločilnem derbiju je nato ugnal jeseniški Gregorčič ter si tako zagotovil naslov gorenjskega prvaka ter kvalifikacije za slovensko republiško ligo, kjer pa je moral priznati premoč kasnejšemu prvaku iz Lendave. Kot gorenjski prvak je bil kranjski klub, ki se je medtem preimenoval v FD Kranj, za sezono 1946/47 uvrščen v razširjeno slovensko ligo, kjer je tekmovalo kar 14 ekip. Kranjčani so tam po predčasni prekinitvi osvojili osmo mesto, s čimer se jim je za las izmuznil obstanek, saj sta imela Krim in mariborski Polet pred njimi enako število točk, a boljše razmerje v zadetkih.
Sledilo je preimenovanje v FD Udarnik ter nastop v novoustanovljeni drugi slovenski ligi. Tam so se Kranjčani s Soboto borili za naslov, ki bi ga najverjetneje tudi osvojili, če ne bi zaradi nastopa z neregistriranim igralcem administrativno izgubili tekme proti Gorici. Kljub drugemu mestu je Udarnik napredoval v republiško ligo, kjer je v prvi sezoni končal kot šesti in ob koncu tekmovanja vrnil tradicionalno ime Korotan. Že leta 1950 pa so nato Gorenjci presenetili z naslovom slovenskega prvaka, pri čemer so v nekoliko okrnjeni in neobičajni ligi odločilno tekmo zaradi snega in številnih prestavitev odigrali šele v začetku prihodnjega februarja. Šampionsko moštvo Korotana, v katerem so med drugim igrali Kovačič, Malec, Slokan, Božič, Ijačić in Brezar, se je v kvalifikacijah za drugo jugoslovansko ligo udarilo s trboveljskim Rudarjem, a po tesni domači zmagi izgubilo z 1:3 v Trbovljah ter ostalo brez napredovanja.
V sezoni 1951 je Korotan posledično spet nastopil v republiški konkurenci in še enkrat slavil, pa čeprav je v zadnjih krogih povsem popustil in skoraj zapravil ogromno prednost. Tudi tokrat so Kranjčane v kvalifikacijah čakali trboveljski knapi, ki pa so večino dela opravili že na prvi tekmi v Kranju, tako da Korotanu tudi minimalna zmaga v gosteh ni pomagala. Prihodnje leto je moštvo zlasti po zaslugi slabših rezultatov v osrednjem delu tekmovanja nekoliko zaostalo za pričakovanji, zato pa je bilo toliko bolj uspešno v sezoni 1952/53, ko je po hudem boju z Izolo osvojilo zahodno skupino republiške lige ter se uvrstilo v močno slovensko-hrvaško ligo, tretji rang jugoslovanskega nogometa. Novo tekmovanje pa je bilo za kranjski kolektiv prezahtevno, tako po financah kot tudi po kvaliteti, in Korotan je pričakovano končal na krepko zadnjem mestu.
S tem se je razmeroma uspešno obdobje kluba, ki je ta čas deloval na skromnem igrišču v središču mesta, bolj ali manj končalo. Je pa zato prišlo do nadvse pomembne spremembe na formalnem področju, saj je bilo 26. decembra 1954 v Kranju ustanovljeno veliko Športno društvo Triglav, v katerega so se vključili praktično vsi tamkajšnji športni klubi, tudi nogometni Korotan, ki od takrat dalje nosi svoje prepoznavno ime. Triglav je v sezoni 1955/56, ko je sicer igral v novi ljubljansko-primorski ligi, poskrbel za precejšnje presenečenje v pokalu, saj je prišel vse do finala, kjer pa ga je pričakovano ugnal favorizirani Odred. V ligi je šlo Triglavu razmeroma dobro v naslednjih dveh sezonah, ko je bil dvakrat drugi, s čimer se je leta 1958 ob reorganizaciji jugoslovanskega nogometa uvrstil v republiško ligo.
Tam so modro-beli, to je bila namreč dolgo časa prepoznavna barva Triglava, nastopali s spremenljivimi uspehi, a kaj dosti vidnejših dosežkov niso zabeležili. Leta 1961 se je Triglav celo boril za obstanek, dve leti kasneje pa je s tremi točkami zaostanka za Ljubljano osvojil drugo mesto. Moštvo na čelu z Brezarjem, Štularjem, Binkovskim, Norčičem in bratoma Verbič bi kaj lahko osvojilo naslov, a je prav neverjetno izgubilo vseh zadnjih pet tekem v sezoni. Slovesna otvoritev novega stadiona, ki je potekala po koncu sezone, je tako minila v nekoliko klavrnem vzdušju, ob čemer je Triglav za povrh izgubil še v pokalni tekmi proti sosednji Mladosti. Leta 1966 je Triglav vnovič osvojil drugo mesto, nato pa izgubil stik z najboljšimi slovenskimi ekipami in se preselil v spodnji dom.
V sezoni 1968/69 so modro-beli zasedli skromno 10. mesto, ki bi v običajnih okoliščinah še omogočalo obstanek, toda tisto leto sta iz druge jugoslovanske lige izpadli dve moštvi, tako da se je moral tudi Triglav posloviti od dolgoletne ligaške druščine. V conski ligi so Kranjčani zmagali, a so prihodnje leto izpadli nazaj, potem ko je moštvo dobilo sprva 6 in kasneje 3 točke kazni zaradi afere z napačnimi registracijami igralcev, pri čemer sta bila kaznovana tudi sekretar Rudi Gros in trener-igralec Miha Bajželj, slednji celo z dosmrtno prepovedjo. Sledilo je še eno napredovanje in nov takojšen izpad v sezoni 1972/73, po čemer se klub nato še kar nekaj časa ni pobral. Dve leti kasneje je Triglav izpadel celo na popolnoma amaterski nivo, kjer se je v prihodnjih sezonah meril z lokalnimi gorenjskimi klubi.
Po zaslugi portoroških sklepov je bila v sezoni 1977/78 formirana selekcija Gorenjske, za katero so v slovenski ligi nastopali najboljši mladi igralci Triglava, Korotana, LTH-ja, Tržiča, Jesenic, Lesc, Save, Kokrice in Nakla, medtem ko je amaterska ekipa Triglava osvojila gorenjsko rekreacijsko ligo. Prihodnjo sezono je v ligi nastopala preoblikovana selekcija Kranja, leta 1979 pa jo je vendarle nadomestil Triglav. V začetku osemdesetih je moštvo dosegalo povprečne rezultate v republiški ligi, a zato toliko boljše v pokalu, kjer je leta 1983 izgubilo finale proti Mariboru, prihodnje leto pa proti istemu nasprotniku osvojilo naslov. Kot slovenski pokalni prvak je Triglav nastopil v šestnajstini jugoslovanskega nogometnega pokala, kjer pa je moštvo Hasana Ibrašimovića z Grosom, Tkalcem, Pavlinom, Radosavljevićem in Lotričem moralo priznati premoč slovitemu Partizanu.
Sledila je odlična sezona 1985/86, ko se je Triglav ob Olimpiji in Mariboru celo vmešal v boj za naslov, nato pa nov padec in izpad iz lige leta 1988. Konec Jugoslavije je Triglav tako dočakal v območni ligi zahod, petem rangu državnega nogometa, ki se je po osamosvojitvi preoblikoval v 2. SNL. Tam so Kranjčani pod vodstvom Božidarja Jovičevića dosegli drugo in peto mesto, nato pa je sledila kriza, združitev s Creino Primskovo ter izpad v tretjo ligo. Pod novim vodstvom na čelu z Miranom Šubicem so januarja 1997 v Kranju poskrbeli za zanimivo administrativno rešitev, saj so se po združitvi z Naklim kar sredi sezone iz tretje preselili v drugo ligo. Sledil je prihod novega generalnega sponzorja Živil in pod tem imenom se je kranjski klub leta 1998 prvič uvrstil v prvo ligo.
Zasedba Janeza Zupančiča z Alibabićem, Razdrhom, Sirkom, Pokornom, Radosavljevićem in Bogatinovim pa se v elitni druščini ni najbolje znašla in je zanesljivo izpadla nazaj v drugo ligo. Dve leti kasneje so orli ponovili vajo in še enkrat osvojili drugo ligo, a so Aljančič, Feigel, Robnik, Zaletel in soigralci tudi to pot izpadli že po eni sezoni. Uspešnejše obdobje je za bordo-bele prišlo šele po letu 2010 in kvalifikacijski zmagi nad Interblockom, saj je Triglav v naslednjem desetletju v prvi ligi odigral kar sedem sezon. V prvi od njih je po napeti končnici in zmagi v Stožicah zabeležil sedmo mesto, kar je dosežek, ki ga kasneje ni več ponovil. Leta 2020 je moštvo Vlada Šmita po porazu v dodatnih kvalifikacijah za obstanek proti Gorici vnovič izpadlo v drugo ligo.
Stadion
Klub je imel prvo igrišče na območju kasnejšega kompleksa Iskre, nato pa je dolga leta deloval na tako imenovanem igrišču Korotana, ki je bilo ob Bleiweissovi cesti, približno tam, kjer je danes stanovanjski blok Kanarček. Stadion Stanka Mlakarja so po številnih zamikih začeli graditi maja 1960, slovesna otvoritev pa je potekala 1. avgusta 1963 z atletskim prvenstvom JLA. Že dan prej je Triglav odigral prijateljsko tekmo z okrepljenim drugim moštvom Olimpije, ki je domačine premagalo z 2:1. Leta 2009 je stadion dobil manjšo vzhodno tribuno, leta 2020 pa so bili postavljeni še reflektorji.
Trenutna kapaciteta stadiona je 2.029 sedišč, rekord pa je bil postavljen leta 1984, ko se je na pokalni tekmi s Partizanom zbralo 5.000 ljudi.
Lovorike
- Slovenski republiški pokal (1)
- 1984
Sezone po osamosvojitvi
| Sezona | Liga | Mesto | Točke | T | Z | R | P | DG | PG | Pokal NZS |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1991/92 | 2. SNL | 2 | 38 | 26 | 17 | 4 | 5 | 53 | 21 | četrtfinale |
| 1992/93 | 2. SNL | 5 | 34 | 30 | 12 | 10 | 8 | 43 | 34 | četrtfinale |
| 1993/94 | 2. SNL | 15 | 16 | 30 | 3 | 10 | 17 | 24 | 72 | / |
| 1994/95 | 3. SNL | 4 | 32 | 26 | 13 | 6 | 7 | 44 | 29 | šestnajstina finala |
| 1995/96 | 3. SNL | 3 | 42 | 26 | 12 | 6 | 8 | 46 | 32 | / |
| 1996/97 | 3. SNL | 8 | 34 | 26 | 10 | 4 | 12 | 37 | 40 | šestnajstina finala |
| 1997/98 | 2. SNL | 1 | 78 | 30 | 25 | 3 | 2 | 81 | 17 | osmina finala |
| 1998/99 | 1. SNL | 10 | 42 | 33 | 5 | 10 | 18 | 28 | 58 | osmina finala |
| 1999/00 | 2. SNL | 9 | 38 | 30 | 11 | 5 | 14 | 37 | 42 | šestnajstina finala |
| 2000/01 | 2. SNL | 1 | 70 | 29 | 22 | 4 | 3 | 68 | 19 | osmina finala |
| 2001/02 | 1. SNL | 11 | 32 | 33 | 9 | 5 | 19 | 34 | 60 | šestnajstina finala |
| 2002/03 | 2. SNL | 8 | 38 | 30 | 10 | 8 | 12 | 40 | 42 | šestnajstina finala |
| 2003/04 | 2. SNL | 9 | 34 | 32 | 9 | 7 | 16 | 43 | 53 | / |
| 2004/05 | 2. SNL | 8 | 46 | 33 | 12 | 10 | 11 | 50 | 39 | drugi krog |
| 2005/06 | 2. SNL | 3 | 48 | 27 | 13 | 9 | 5 | 36 | 18 | drugi krog |
| 2006/07 | 2. SNL | 4 | 39 | 27 | 10 | 9 | 8 | 29 | 24 | / |
| 2007/08 | 2. SNL | 9 | 35 | 27 | 10 | 5 | 12 | 36 | 40 | drugi krog |
| 2008/09 | 2. SNL | 3 | 43 | 26 | 12 | 7 | 7 | 46 | 42 | / |
| 2009/10 | 2. SNL | 2 | 47 | 27 | 14 | 5 | 8 | 33 | 25 | četrtfinale |
| 2010/11 | 1. SNL | 7 | 39 | 36 | 10 | 9 | 17 | 38 | 59 | četrtfinale |
| 2011/12 | 1. SNL | 9 | 33 | 36 | 9 | 6 | 21 | 22 | 67 | osmina finala |
| 2012/13 | 1. SNL | 8 | 38 | 36 | 9 | 11 | 16 | 35 | 50 | polfinale |
| 2013/14 | 1. SNL | 10 | 26 | 36 | 6 | 8 | 22 | 34 | 74 | prvi krog |
| 2014/15 | 2. SNL | 6 | 39 | 27 | 11 | 6 | 10 | 45 | 41 | osmina finala |
| 2015/16 | 2. SNL | 4 | 45 | 27 | 12 | 8 | 7 | 43 | 25 | osmina finala |
| 2016/17 | 2. SNL | 1 | 61 | 25 | 19 | 4 | 2 | 64 | 23 | prvi krog |
| 2017/18 | 1. SNL | 9 | 28 | 36 | 7 | 7 | 22 | 29 | 68 | četrtfinale |
| 2018/19 | 1. SNL | 8 | 37 | 36 | 10 | 7 | 19 | 51 | 83 | osmina finala |
| 2019/20 | 1. SNL | 9 | 32 | 36 | 9 | 5 | 22 | 44 | 87 | osmina finala |
| 2020/21* | 2. SNL | 7 | 32 | 22 | 9 | 5 | 8 | 25 | 24 | osmina finala |
| 2021/22 | 2. SNL | 2 | 62 | 30 | 18 | 8 | 4 | 55 | 19 | brez pravice |
| Skupaj | 1. SNL | 0 naslovov | 290 | 318 | 74 | 68 | 176 | 315 | 606 | 0 pokalov |
