NK Tabor Sežana

Iz Slovenska nogometna enciklopedija
Redakcija dne 07:14, 23. maj 2023 od Viator&Vektor (pogovor | prispevki)
(prim) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Jump to navigation Jump to search

Zgodovina

Nogometni klub Tabor Sežana je bil ustanovljen avgusta 1923 kot Mladinsko društvo Tabor Sežana. Klub je bil najbolj aktiven v letu 1925, ko je odigral nekaj prijateljskih tekem, leto kasneje pa je njegovo aktivnost prenehala. Svoje igrišče si je uredil ob cesti Sežana-Šturje, v prvenstvenih tekmovanjih pa ni nastopal.

Po vojni je bila ustanovljena nogometna sekcija Prosvetnega društva, ki je sodelovala v tekmovanjih zveze UCEF, leta 1947 pa je nastalo Fizkulturno društvo Sežana. V tem letu je prvenstveno tekmovanje na Primorskem potekalo po pokalnem sistemu, Sežana pa je že v prvem krogu izpadla proti Vipavi. V naslednjih dveh sezonah je moštvo dokaj uspešno nastopalo v primorski ligi, saj je zabeležilo uvrstitve okrog sredine razpredelnice. Leta 1950 je klub nastopil z novim imenom Železničar Sežana, igral pa je v prvi skupini goriške oblastne lige, kjer je zaostal zgolj za kasnejšim skupnim prvakom iz Postojne. V naslednji sezoni se je nato spet igrala enotna primorska liga, Železničar pa je v njej osvojil tretje mesto.

Leta 1952 je z ustanovitvijo podzvez prišlo do precejšnjih sprememb v tekmovalnem sistemu, tako da je Železničar skupaj z ostalimi severnoprimorskimi klubi nastopil v ligi goriškega centra pod okriljem ljubljanske podzveze. V omenjenem tekmovanju je sežanski klub leta 1953 osvojil naslov prvaka, a nato v finalnem tekmovanju pod novim imenom Tabor proti prvakom ostalih centrov dosegel zgolj četrto mesto in ostal brez napredovanja. Tekmovalni uspeh je moštvo ponovilo že naslednje leto, ko je spet osvojilo goriško ligo, a nato še enkrat ostalo prekratko v kvalifikacijah. V sezoni 1954/55 je Tabor postal prvak novoustanovljene primorske podzveze, s čimer je končno dobil možnost neposrednega napredovanja. V ljubljansko-primorski ligi, tretjem rangu jugoslovanskega nogometa, pa je moštvo Pera Naumovića igralo zgolj eno sezono, saj je po napetem boju z Izolo in Koprom izpadlo iz tekmovanja.

Leta 1957 se je klub spet znašel v primorski podzvezni ligi, a tam nato preteklih uspehov ni ponovil. V boj za naslov se je ponovno vmešal v sezoni 1959/60, ko je moral priznati premoč Tolminu, po njej pa se je zaradi nove spremembe sistema preselil v novo koprsko ligo. Potem ko tam ni beležil vidnejših uspehov, se je klub leta 1963 vrnil v goriško ligo, leto kasneje pa je bila obnovljena skupna primorska liga, ki jo klub že v prvi sezoni tudi osvoji. Kot prvak se je Tabor uvrstil v consko ligo zahod, kjer so nastopali klubi iz Primorske, Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. V relativno močni konkurenci je moštvo Milana Hočevarja nastopalo dokaj solidno, najboljši rezultat pa mu je uspel leta 1968, ko so Žigon, Hočevar, Uršič, Čeboh, brata Rešeta in soigralci osvojili tretje mesto. Nato se je klub večinoma boril za obstanek, leta 1971 pa je tudi izpadel.

V sezoni 1971/72 se je klub za naslov primorskega prvaka boril z dekanskim Jadranom, na koncu pa je moral nasprotniku premoč priznati zgolj zaradi slabše razlike v zadetkih. Naslednje leto je moštvu le uspelo slaviti, s čimer se vrnilo v consko ligo, ki pa je bila leta 1976 ukinjena. Istega leta je klub dosegel tudi največji uspeh v pokalnem tekmovanju, saj se je prebil vse do finala, kjer pa so Žiberna, Bole, Stanojković, Furlan, Železnik, Bezek in soigralci pod vodstvom Franca Metljaka pričakovano izgubili proti ljubljanskemu Mercatorju. V ligi je Tabor tedaj dosegel zelo solidno peto mesto, a se je moral skladno s portoroškimi sklepi preseliti v povsem amatersko občinsko ligo Sežana, večina starejših igralcev pa je posledično prenehala s tekmovanjem. Leta 1978 je bil klub administrativno uvrščen v republiško ligo, iz katere pa je že po eni sezoni suvereno izpadel.

Aprila 1979 je klub prevzel sponzorsko ime Tabor Jadran, od jeseni istega leta dalje pa je nastopal v območni ligi, iz katere v prvih sezonah ni bilo mogoči izpasti, tako da tudi zadnje mesto za Sežance ni bilo usodno. Precej bolje je šlo zasedbi Živka Antića v sezoni 1981/82, ko je s precejšnjo prednostjo pred zasledovalci osvojila naslov prvaka ter z uvrstitvijo v območno ligo dosegla največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini. Žiberna, Živković, Abram, Rožanc, Studen, Vitolić in soigralci so sezono začeli z visoko zmago, a v nadaljevanju popustili in izpadli iz tekmovanja. Večino osemdesetih je moštvo tako preživelo v območni ligi zahod, kjer pa je praviloma krojilo razplet v spodnji polovici razpredelnice. Leta 1988 je klub izpadel v primorsko ligo, a se že naslednje leto vrnil, potem ko je v kvalifikacijah ugnal Mengeš.

Osamosvojitev je Tabor dočakal v območni ligi, ki se je s sezono 1991/92 preoblikovala v Drugo slovensko nogometno ligo, brata Škabar, Aslanaj, Suka, Živec, Stanič in soigralci pa so s šestim mestom in kvalifikacijsko zmago nad Veržejem ravno še uspeli priti do obstanka. Leta 1993 je klub dokaj nesrečno izpadel iz lige, nakar je nekaj let igral v 3. SNL zahod, kjer je praviloma zasedal mesta pod vrhom razpredelnice. Po dveh drugih mestih je moštvu leta 1998 le uspelo priti do naslova in vrnitve v drugo ligo, a je ob tem imelo vodstvo še višje ambicije. V sezoni 1998/99 je Sežancem kazalo dokaj dobro, a so po menjavi Stojana Kravosa v zaključku popustili in pristali na petem mestu. Naslednje leto je nato moštvu Borča Sredojevića le uspelo izpolniti cilj, saj se je z drugim mestom zanesljivo uvrstilo v 1. SNL.

V prvi ligi je ekipi z Boletom, Germekom, Božičem, Aranđelovićem, Trgom in Obilinovićem jeseni šlo dokaj solidno, spomladi pa je povsem popustila in z zadnjim mestom izpadla iz tekmovanja. Tudi v drugi ligi Taboru ni šlo bistveno bolje, na kar so vplivale zlasti finančne težave, tako da je klub leta 2002 še drugič zapored izpadel. Čez eno leto se je kot drugourščeni v 3. SNL po odpovedi prvaka sicer vrnil v drugo ligo, a je zdržal zgolj pol sezone in nato spomladi izstopil iz tekmovanja. Klub je nato nadaljeval kot Mladinsko nogometno društvo Sežana, katerega člansko moštvo je moralo svojo pot začeti v enotni primorski ligi. Sledilo so tri skromnejše sezone, nato pa naslov primorskega prvaka leta 2008 ter posledična vrnitev v tretjo ligo zahod, iz katere pa je moštvo že po polovici sezone izstopilo.

V sezoni 2009/10 je Tabor ne preveč uspešno nastopal v korpski medobčinski ligi, po njej pa je bila obnovljena enotna primorska liga, kjer je sežanski kolektiv osvojil četrto mesto v ligi za prvaka. Leta 2012 se je klub po odpovedi prvaka Gažona vrnil v 3. SNL, kjer je igral pet sezon, dokler se ni leta 2017 kot prvak uvrstil v razširjeno drugo slovensko ligo. Ambiciozna uprava je pripeljala številne okrepitve in že dve leti kasneje se je ekipa Andreja Razdrha po drugem mestu in kvalifikacijskem uspehu nad Gorico nekoliko presenetljivo uvrstila med najboljše slovenske klube. V prvi ligi je moštvo najboljši rezultat doseglo v sezoni 2020/21, ko so Koprivec, Nemanič, Stančič, Aldair, Salkić, Rovas in soigralci osvojili šesto mesto.

Stadion

Predvojni klub je domoval na igrišču ob cesti Sežana-Štorje, sedanji stadion pa je bil zgrajen v času kraljevine Italije leta 1934. Tekom sezone 1993/94 je bilo obnovljeno igrišče, leta 1998 pa so zgradili severno tribuno. Vzhodna tribuna z garderobami je bila svečano otvorjena oktobra 2016, leta 2022 pa so postavili še reflektorje. Od leta 2003 stadion nosi ime po Rajku Štolfi, nekdanjem nogometašu in športnem funkcionarju iz Sežane.

Trenutna kapaciteta stadiona je 1.297 sedišč.

Lovorike

/

Sezone po osamosvojitvi

Sezona Liga Mesto Točke T Z R P DG PG Pokal NZS
1991/92 2. SNL 6 33 26 15 3 8 50 18 1/32 finala
1992/93 2. SNL 13 26 30 10 6 14 40 51 /
1993/94 3. SNL 3 30 26 11 8 7 51 35 /
1994/95 3. SNL 2 37 26 16 5 5 57 21 /
1995/96 3. SNL 8 33 26 8 9 9 43 40 /
1996/97 3. SNL 2 62 26 20 2 4 80 22 /
1997/98 3. SNL 1 62 25 20 2 3 63 13 /
1998/99 2. SNL 5 52 30 15 7 8 59 35 osmina finala
1999/00 2. SNL 2 69 30 21 6 3 64 13 šestnajstina finala
2000/01 1. SNL 12 28 33 7 7 19 34 75 /
2001/02 2. SNL 14 23 30 6 5 19 31 73 šestnajstina finala
2002/03 3. SNL 2 52 27 15 7 5 77 30 /
2003/04 2. SNL 12 14 22 3 5 14 20 56 /
2004/05 EPNL 4 45 24 14 3 7 30 36 /
2005/06 EPNL 4 52 29 16 4 9 51 28 /
2006/07 EPNL 8 31 24 8 7 9 45 48 /
2007/08 EPNL 1 68 26 22 2 2 66 20 /
2008/09 3. SNL 14 6 13 1 3 9 7 38 /
2009/10 MNZ 5 38 20 12 2 6 50 34 /
2010/11 EPNL 4 42 23 12 6 5 43 26 /
2011/12 MNZ 2 34 16 11 1 4 39 17 /
2012/13 3. SNL 5 36 24 10 6 8 45 33 /
2013/14 3. SNL 9 34 26 8 10 8 42 33 /
2014/15 3. SNL 6 30 25 7 9 9 44 46 šestnajstina finala
2015/16 3. SNL 7 37 27 10 7 10 40 42 /
2016/17 3. SNL 1 66 27 21 3 3 68 16 /
2017/18 2. SNL 7 23 30 7 2 16 26 53 osmina finala
2018/19 2. SNL 2 63 30 19 6 5 59 22 /
2019/20 1. SNL 7 46 36 13 7 16 45 51 osmina finala
2020/21 1. SNL 6 44 36 12 8 16 40 44 osmina finala
2021/22 1. SNL 9 30 36 7 9 20 30 41 osmina finala
2022/23 1. SNL 10 24 36 3 15 18 29 63 osmina finala
Skupaj 1. SNL 0 naslovov 172 177 42 46 89 178 274 0 pokalov
Piškotki nam pomagajo pri zagotavljanju naših storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.