NK Rudar Velenje

Iz Slovenska nogometna enciklopedija
Jump to navigation Jump to search

Zgodovina

Nogometni klub Rudar Velenje je bil ustanovljen avgusta 1948 kot Sindikalno fizkulturno društvo Rudar. V prvi sezoni se je vključil v prvenstveno tekmovanje celjskega poverjeništva, kjer pa je zasedel zadnje deveto mesto. Bolje je šlo nato klubu leta 1950, ko je v istem tekmovanju brez poraza osvojil prvo mesto ter se tako uvrstil v drugo republiško ligo vzhod. Tekmovanje v višjem rangu pa se za Velenjčane ni končalo najbolje, saj je moštvo končalo na predzadnjem mestu, ligo pa so tako ali tako ukinili. Spomladi 1952 je ekipa nastopala v mariborski podzvezi, enako pa tudi v naslednji sezoni, ko se je z naslovom prvaka prvič v zgodovini uvrstila v republiško ligo.

V vzhodni skupini republiške lige se je Rudar učvrstil med boljšimi slovenskimi ekipami, najvišjo uvrstitev pa je dosegel v sezoni 1954/55, ko je moštvo trenerja-igralca Slavka Hudarina zasedlo peto mesto. Ker so se v novo ligo Maribor – Varaždin – Celje uvrstili zgolj prvi štirje, republiško tekmovanje pa je bilo ukinjeno, se je moral Rudar kljub temu preseliti nazaj v podzvezo. V skupni ligi mariborske in celjske podzveze so knapi prvič nastopali na novem stadionu, na koncu pa so zaostali za zagorskim Proletarcem, tako da se jim je tekmovanje v ligi MVC zopet izmaknilo. Prihodnje leto jim je šlo nekoliko slabše, povsem pa so razočarali v sezoni 1957/58, ko so v skromni ligi celjske podzveze zasedli zgolj predzadnje mesto.

Sledil je nov vzpon kluba, ki je leta 1959 s točko prednosti pred ekipo ŽŠD Celje osvojil naslov podzveznega prvaka, a sta mu povratek v republiško ligo v kvalifikacijah preprečili Nova Gorica in Ilirija. V naslednji sezoni je bil Rudar tretji, nato drugi, v sezoni 1961/62 pa je vendarle osvojil nov naslov podzveznega prvaka. Majdak, Tomšič, Žižek, Rednak, Zagorc, Hudarin in soigralci so v kvalifikacijah gladko odpravili Belo krajino in se uvrstili v republiško ligo, a moštvo nanjo realno ni bilo pripravljeno, tako da je osvojilo gladko zadnje mesto. Leta 1963 se je Rudar spet znašel v podzvezni konkurenci in že v prvi sezoni spet gladko zmagal, a se mu je ob precej težjem žrebu kot prejšnjikrat zataknilo v kvalifikacijah.

Leta 1964 je bila uvedena nova vzhodna conska liga, v kateri je svoje mesto kot prvak celjske podzveze našel tudi Rudar. V relativno močni konkurenci je Rudar dokaj presenetljivo pometel z nasprotniki ter se s štirimi točkami prednosti pred mariborskim Kovinarjem zmagoslavno vrnil v republiško ligo. Tam je bil klub tokrat precej bolj konkurenčen, a je z desetim mestom vseeno nesrečno izpadel iz tekmovanja. Po izpadu je celotna uprava Rudarja odstopila, nato pa je bilo poleti 1966 ob pomoči Šaleka ustanovljeno novo društvo NK Velenje. Slednje je v conski ligi precej nihalo, saj se je v prvi sezoni borilo za obstanek, leta 1968 je bilo drugo, dve leti kasneje pa se je rešilo šele v zadnjem krogu.

V sezoni 1970/71 so Velenjčani pod starim imenom Rudar v conski ligi končali drugi, kar je zaradi enega prostega mesta v republiškem rangu prineslo dodatne kvalifikacije za napredovanje proti Zagorju. Devič, Podojstršek, Sitar, Hanžeković, Majdak, Topčič in soigralci so dvoboj odločili že na prvi tekmi, nato pa v naslednji sezoni po slabem spomladanskem delu izpadli iz republiške lige. V letih 1973 in 1974 se jim je povratek z drugim mestom izmuznil, leta 1976 pa jim je končno uspelo, potem ko so v odločilni ponovljeni tekmi premagali mariborski Kovinar. S tem se je začel meteorski vzpon kluba, ki je v naslednji sezoni z okrepljenim moštvom posegel v sam vrh slovenskega nogometa. Lazić, Hudarin, Rusmir, Hohnjec, brata Frangež in soigralci so namreč s točko prednosti pred Muro osvojili naslov republiškega prvaka in se uvrstili v drugo jugoslovansko ligo zahod.

Pod vodstvom Zorka Hlavača se je Rudar dobro kosil z močnimi jugoslovanskimi klubi in se že v prvi sezoni zavihtel do sredine drugoligaške razpredelnice. Leta 1979 se je do zadnjega boril za obstanek, podobno pa tudi leto kasneje, ko je iz lige izpadlo kar pet klubov, a se je Rudar z desetim mestom izvlekel. Leta 1981 je ekipi s Kikićem, Đurovićem, Karalićem, Glišićem, Trninićem in ostalimi še enkrat več uspelo obstati, v naslednji sezoni pa je zmanjkalo denarja in Rudar je zanesljivo izpadel iz tekmovanja. Precej oslabljena ekipa se je pod taktirko Živka Stakića stabilizirala v republiški ligi, v sezoni 1983/84 pa se je moštvo presenetljivo prebilo celo do drugega mesta. Sledil je padec in v drugi polovici osemdesetih je Rudar izgubil stik z vrhom slovenskega nogometa. Nanj se je vrnil leta 1991, ko je tik pred osamosvojitvijo osvojil še svoj drugi naslov republiškega prvaka.

Po osamosvojitvi je moštvo z Gorškom, Cviklom, Oblakom, Grajfonerjem in Karićem sodilo med širši krog favoritov v novoustanovljeni prvi ligi, a je razočaralo in se moralo zadovoljiti s skromnim dvanajstim mestom. Tudi v naslednjim sezonah knapom ni šlo bistveno bolje, saj so večinoma vrteli nekje okrog sredine lestvice. Veliki met je nato klubu v sezoni 1997/98 uspel v pokalu, saj je moštvo Draga Kostanjška v dramatičnem finalu ugnalo Primorje ter poskrbelo za prvo državno lovoriko v zgodovini kluba. Rudar je posledično nastopil v pokalu pokalnih zmagovalcev, kjer ga je v drugem krogu izločil hrvaški Varteks. Zelo dobro je šlo klubu tudi v naslednjih dveh ligaških sezonah, saj so Granić, Podvinski, Sulejmanović, Gajser, Jeseničnik, Vidojević in soigralci osvojili dve drugi mesti.

V novem tisočletju je bil klub manj uspešen, po nekaj slabših sezonah pa je leta 2003 tudi prvič izpadel iz slovenske nogometne lige. V 2. SNL je že naslednje leto suvereno osvojil naslov, a se uprava zaradi finančnih razlogov ni odločila za napredovanje. Po novem drugoligaškem naslovu se je Rudar leta 2005 vrnil v prvo ligo, a polprofesionalno moštvo tam ni bilo konkurenčno in je zasedlo krepko zadnje mesto. Leta 2008 so knapi pod vodstvom Marijana Pušnika še tretjič osvojili drugo ligo, precej bolje pa je šlo moštvu nato tudi v prvi, saj so se Jahić, Trifković, Omladić, Cipot, Prašnikar in soigralci zavihteli vse do tretjega mesta. Klub je poleti 2009 posledično nastopil v novi evropski ligi, kjer je v drugem krogu moral priznati premoč sloviti Crveni zvezdi.

V naslednjih letih je Rudar krojil razplet v spodnji polovici razpredelnice, naslednji preblisk pa mu je uspel v sezoni 2013/14, ko je zasedba Jerneja Javornika na čelu z golgeterjem Eterovićem osvojila tretje mesto za Mariborom in Koprom ter se še enkrat uvrstila v evropska tekmovanja. Kasneje je ekipi s Pridigarjem, Pušaverjem, Bolho, BIjolom in Trifkovićem to uspelo ponoviti le še leta 2018, ko je v Velenju gostoval romunski velikan FCSB, razen tega pa so se rezultati iz leta v leto praviloma slabšali. Novo dno so dosegli v podaljšani sezoni 2019/20, ko zeleno-črni celotno sezono niso zabeležili niti ene same zmage in so se morali po dolgem času spet preseliti v drugo ligo. Tam je Rudar sodil med glavne favorite za napredovanje, a je bil v naslednjih sezonah vselej daleč od uspeha.

Stadion

Klub je sprva domoval na igriščih v Pesju in ob železniški progi, leta 1955 pa se je preselil na sedanji stadion ob jezeru. Otvoritev je potekala 3. julija 1955 na dan Rudarjev, domači pa so proti moštvu WSV Fohnsdorf izgubili z 1:3. Sedanja pokrita tribuna je bila zgrajena leta 1992, šest let kasneje pa je stadion dobil tudi reflektorje.

Trenutna kapaciteta stadiona je 1.822 sedišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi s trboveljskim Rudarjem leta 1977, ko se je zbralo 8.000 gledalcev.

Lovorike

Sezone po osamosvojitvi

Sezona Liga Mesto Točke T Z R P DG PG Pokal NZS
1991/92 1. SNL 12 38 40 13 12 15 59 65 četrtfinale
1992/93 1. SNL 9 33 34 13 7 14 45 52 šestnajstina finala
1993/94 1. SNL 9 27 30 10 7 13 37 49 osmina finala
1994/95 1. SNL 7 38 30 16 6 8 55 33 četrtfinale
1995/96 1. SNL 7 49 36 13 10 13 46 37 polfinale
1996/97 1. SNL 8 42 36 10 12 14 43 53 osmina finala
1997/98 1. SNL 7 43 36 10 13 13 39 38 zmagovalec
1998/99 1. SNL 3 56 33 16 8 9 43 33 četrtfinale
1999/00 1. SNL 3 58 33 17 7 9 49 35 šestnajstina finala
2000/01 1. SNL 8 43 33 12 7 14 43 44 polfinale
2001/02 1. SNL 8 42 33 11 9 13 46 52 četrtfinale
2002/03 1. SNL 11 25 31 6 7 18 32 51 šestnajstina finala
2003/04 2. SNL 1 69 32 21 6 5 84 37 četrtfinale
2004/05 2. SNL 1 72 33 23 3 7 76 40 drugi krog
2005/06 1. SNL 10 15 36 2 9 25 28 83 četrtfinale
2006/07 2. SNL 8 45 36 12 9 15 45 59 četrtfinale
2007/08 2. SNL 1 50 27 15 4 7 70 31 /
2008/09 1. SNL 3 55 36 16 7 13 44 39 četrtfinale
2009/10 1. SNL 7 49 36 15 4 17 46 52 četrtfinale
2010/11 1. SNL 6 46 36 12 10 14 58 50 osmina finala
2011/12 1. SNL 6 43 36 11 10 15 55 54 polfinale
2012/13 1. SNL 7 40 36 11 7 18 42 59 osmina finala
2013/14 1. SNL 3 63 36 18 9 9 55 33 polfinale
2014/15 1. SNL 6 46 36 12 10 14 44 43 osmina finala
2015/16 1. SNL 7 41 36 11 8 17 34 52 četrtfinale
2016/17 1. SNL 7 41 36 10 11 15 49 53 četrtfinale
2017/18 1. SNL 4 50 36 15 5 16 50 49 šestnajstina finala
2018/19 1. SNL 7 43 36 12 7 17 50 73 osmina finala
2019/20 1. SNL 10 12 36 0 12 24 28 80 četrtfinale
2020/21* 2. SNL 8 26 22 7 5 10 24 34 osmina finala
2021/22 2. SNL 5 49 30 16 1 13 51 43 brez pravice
Skupaj 1. SNL 0 naslovov 1038 873 292 214 367 1120 1262 1 pokal
Piškotki nam pomagajo pri zagotavljanju naših storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.