NK Aluminij: razlika med redakcijama

Iz Slovenska nogometna enciklopedija
Jump to navigation Jump to search
Vrstica 22: Vrstica 22:
V republiškem tekmovanju je Aluminij v začetku sedemdesetih iz leta v leto dosegal slabše rezultate, kar je pripeljalo do zadnjega mesta in končnega izpada v sezoni 1973/74. Moštvo je nato brez večjih uspehov nastopalo v [[Slovenska območna liga|območni ligi]], ki pa je bila dve leti kasneje ukinjena, s čimer je klub padel v povsem amatersko lokalno mariborsko ligo. Klub so nato udarili še potroroški sklepi, saj so se morali najboljši igralci priključiti selekciji Drave, napredovanje iz nižjih pa je bilo ukinjeno. Po nekaj letih rekreativnih tekmovanj se je Aluminij na nogometni zemljevid vrnil leta 1979, ko ga je zveza uvrstila v območno ligo vzhod, a je bil že po eni sezoni iz nje zaradi neupoštevanja selekcijskih kriterijev izločen. Vrnil se je šele leta 1982, ko so bile organizirane kvalifikacije, v katerih je ugnal [[ND Dravinja|Dravinjo]] in [[NK Slovenj Gradec|Partizan]].
V republiškem tekmovanju je Aluminij v začetku sedemdesetih iz leta v leto dosegal slabše rezultate, kar je pripeljalo do zadnjega mesta in končnega izpada v sezoni 1973/74. Moštvo je nato brez večjih uspehov nastopalo v [[Slovenska območna liga|območni ligi]], ki pa je bila dve leti kasneje ukinjena, s čimer je klub padel v povsem amatersko lokalno mariborsko ligo. Klub so nato udarili še potroroški sklepi, saj so se morali najboljši igralci priključiti selekciji Drave, napredovanje iz nižjih pa je bilo ukinjeno. Po nekaj letih rekreativnih tekmovanj se je Aluminij na nogometni zemljevid vrnil leta 1979, ko ga je zveza uvrstila v območno ligo vzhod, a je bil že po eni sezoni iz nje zaradi neupoštevanja selekcijskih kriterijev izločen. Vrnil se je šele leta 1982, ko so bile organizirane kvalifikacije, v katerih je ugnal [[ND Dravinja|Dravinjo]] in [[NK Slovenj Gradec|Partizan]].


V območni ligi se je klub takoj ustalil pri vrhu razpredelnice, saj je v letih 1983 in 1984 zasedel tretje mesto, pri čemer so bile sploh v drugi sezoni razlike med najboljšimi izredno majhne. Sledila je izredno zanimiva sezona 1984/85 v kateri se je klub iz Kidričevega za naslov boril z [[ND Mozirje|Elkrojem]], ki je bil na igrišču boljši, a je zveza eno izmed njegovih tekem zaradi napačno prijavljenega igralca registrirala s porazom, tako da sta naslov in napredovanje pripadla Aluminiju. Klub se je republiške lige tokrat lotil s pretežno domačim kadrom, a ekipa nekdanjega igralca Ivana Krnjića pri tem ni bila pretirano uspešna, saj je že po eni sezoni zanesljivo izpadla. Prihodnje leto je klub nepričakovano izpadel še iz območne lige, tako da je zadnja leta pred osamosvojitvijo preživel v ptujski medobčinski ligi, šestem rangu jugoslovanskega nogometa.
V območni ligi se je klub takoj ustalil pri vrhu razpredelnice, saj je v letih 1983 in 1984 zasedel tretje mesto, pri čemer so bile sploh v drugi sezoni razlike med najboljšimi izredno majhne. Sledila je zelo zanimiva sezona 1984/85 v kateri se je klub iz Kidričevega za naslov boril z [[ND Mozirje|Elkrojem]], ki je bil na igrišču boljši, a je zveza eno izmed njegovih tekem zaradi napačno prijavljenega igralca registrirala s porazom, tako da sta naslov in napredovanje pripadla Aluminiju. Klub se je republiške lige tokrat lotil s pretežno domačim kadrom, a ekipa nekdanjega igralca Ivana Krnjića pri tem ni bila pretirano uspešna, saj je že po eni sezoni zanesljivo izpadla. Prihodnje leto je klub nepričakovano izpadel še iz območne lige, tako da je zadnja leta pred osamosvojitvijo preživel v ptujski medobčinski ligi, šestem rangu jugoslovanskega nogometa.


Po osamosvojitvi je Aluminij sprva nastopil v prvi ligi MNZ Ptuj, leta 1992 pa se je uvrstil v novoustanovljeno [[Tretja slovenska nogometna liga|Tretjo slovensko nogometno ligo]]. V prvi sezoni se je tudi po zaslugi razpleta v višji ligi komaj rešil izpada, v sezoni 1993/94 pa je že krojil vrh razpredelnice ter na koncu osvojil drugo mesto. Po še nekaj solidnih sezonah je moštvo leta 1997 z veliko prednostjo pred zasledovalci osvojilo naslov ter se uvrstilo v [[Druga slovenska nogometna liga|drugo ligo]]. Zasedba Bojana Špehonje se je kmalu ustalila med najboljšimi drugoligaškimi moštvi, a v klubu večjega interesa za napredovanje med elito v tem času niso kazali. Leta 2001 so Sambolec, Čeh, Franci, Dukarič, Dončec, Majcen in soigralci na tretjem mestu za [[NK Šmartno 1928|Šmartnim]] in napredovanjem zaostalo zgolj za dve točki.
Po osamosvojitvi je Aluminij sprva nastopil v prvi ligi MNZ Ptuj, leta 1992 pa se je uvrstil v novoustanovljeno [[Tretja slovenska nogometna liga|Tretjo slovensko nogometno ligo]]. V prvi sezoni se je tudi po zaslugi razpleta v višji ligi komaj rešil izpada, v sezoni 1993/94 pa je že krojil vrh razpredelnice ter na koncu osvojil drugo mesto. Po še nekaj solidnih sezonah je moštvo leta 1997 z veliko prednostjo pred zasledovalci osvojilo naslov ter se uvrstilo v [[Druga slovenska nogometna liga|drugo ligo]]. Zasedba Bojana Špehonje se je kmalu ustalila med najboljšimi drugoligaškimi moštvi, a v klubu večjega interesa za napredovanje med elito v tem času niso kazali. Leta 2001 so Sambolec, Čeh, Franci, Dukarič, Dončec, Majcen in soigralci na tretjem mestu za [[NK Šmartno 1928|Šmartnim]] in napredovanjem zaostalo zgolj za dve točki.

Redakcija: 09:49, 16. oktober 2022

Zgodovina

Nogometni klub Aluminij Kidričevo je bil ustanovljen 27. decembra 1947 kot Fizkulturni aktiv Strnišče, klub pa za svojo ustanovno letnico jemlje 1946, a je ta podatek napačen. Oktobra prihodnje leto je bil fizkulturni aktiv razpuščen, ustanovljeno pa novo Telovadno društvo Strnišče, ki se je konec leta 1949 preimenovalo v Aluminij. Klub je prvo tekmo odigral leta 1950, spomladi naslednjega leta pa se je preoblikoval v športno društvo in se vključil v nogometno zvezo. Aluminij je v svoji prvi sezoni nastopil v mariborski ligi in zasedel drugo mesto za rezervnim moštvom mariborskega Železničarja, ki pa je igralo izven konkurence, s čimer se je Aluminij uvrstil v novoustanovljeno ligo mariborske podzveze.

V skrajšani sezoni 1952 je moštvo nekoliko nepričakovano osvojilo podzvezni naslov in se uvrstilo v vzhodno skupino slovenske republiške lige. V relativno močnem tekmovanju so se Kidričani uspešno kosali z bolj znanimi nasprotniki in si s petim mestom brez težav zagotovili obstanek. Sledilo je obdobje nekoliko slabših rezultatov in dve leti kasneje je moštvo izpadlo iz lige ter se preselilo nazaj v podzvezno tekmovanje. Po letu 1955 sta imeli mariborska in celjska podzveza skupno ligo, pri čemer se je Aluminiju v prvi sezoni s tretjim mestom napredovanje izmaknilo, v drugi pa mu je po napetem boju z Dravo in mariborskim Kovinarjem uspelo, tako da se je skupaj s sosedi uvrstil v ligo Maribor – Varaždin – Celje. Tam je moštvo igralo zgolj eno sezono, saj je zasedlo krepko zadnje mesto, liga pa je bila tako ali tako ukinjena.

V sezoni 1958/59 je Aluminij spet nastopal v podzveznem prvenstvu, kjer pa mu je šlo precej slabše kot v preteklih letih, saj je končal pri dnu razpredelnice in se komaj rešil izpada. Leta 1960 je moralo moštvo po napetem boju premoč priznati sosedom s Ptuja, veliki met pa mu je uspel tri leta kasneje, ko je najprej osvojilo naslov, nato pa v kvalifikacijah premagalo tacensko Savo in Tržič ter se tako uvrstilo v republiško ligo. S tem se je začel nagel vzpon kluba, ki se je v prihodnjih letih predvsem po zaslugi številnih okrepitev iz različnih krajev Jugoslavije uveljavil kot eden najboljših slovenskih kolektivov. Že v svoji drugi sezoni se je Aluminij namreč boril tudi za naslov slovenskega republiškega prvaka, a je v predzadnjem krogu izgubil odločilno srečanje s Slovanom.

Mesarić, Krnjić, Marković, Milosavljević, Teodorović, Špehonja in soigralci so v sezoni 1965/66 klubu prinesli prvi republiški naslov, uspeh pa so dopolnili tudi v pokalu, kjer so v finalu na kolena spravili favorizirano Olimpijo. Moštvo dolgoletnega trenerja Antona Kurilića je posledično nastopilo v jugoslovanskem pokalu, kjer ga je ugnala Slavonija Osijek, ter drugi jugoslovanski ligi zahod, kjer se je nadvse izkazalo z enajstim mestom. Sledile so precejšnje finančne težave ter zadnje mesto leta 1968, ki pa je zaradi spremembe tekmovalnega sistema vseeno zagotavljalo obstanek, tako da je klub v drugi zvezni ligi nastopil še tretjo sezono. Ta je bila tudi zadnja in prihodnje leto je oslabljeno in pomlajeno moštvo zopet nastopilo v republiški ligi.

V republiškem tekmovanju je Aluminij v začetku sedemdesetih iz leta v leto dosegal slabše rezultate, kar je pripeljalo do zadnjega mesta in končnega izpada v sezoni 1973/74. Moštvo je nato brez večjih uspehov nastopalo v območni ligi, ki pa je bila dve leti kasneje ukinjena, s čimer je klub padel v povsem amatersko lokalno mariborsko ligo. Klub so nato udarili še potroroški sklepi, saj so se morali najboljši igralci priključiti selekciji Drave, napredovanje iz nižjih pa je bilo ukinjeno. Po nekaj letih rekreativnih tekmovanj se je Aluminij na nogometni zemljevid vrnil leta 1979, ko ga je zveza uvrstila v območno ligo vzhod, a je bil že po eni sezoni iz nje zaradi neupoštevanja selekcijskih kriterijev izločen. Vrnil se je šele leta 1982, ko so bile organizirane kvalifikacije, v katerih je ugnal Dravinjo in Partizan.

V območni ligi se je klub takoj ustalil pri vrhu razpredelnice, saj je v letih 1983 in 1984 zasedel tretje mesto, pri čemer so bile sploh v drugi sezoni razlike med najboljšimi izredno majhne. Sledila je zelo zanimiva sezona 1984/85 v kateri se je klub iz Kidričevega za naslov boril z Elkrojem, ki je bil na igrišču boljši, a je zveza eno izmed njegovih tekem zaradi napačno prijavljenega igralca registrirala s porazom, tako da sta naslov in napredovanje pripadla Aluminiju. Klub se je republiške lige tokrat lotil s pretežno domačim kadrom, a ekipa nekdanjega igralca Ivana Krnjića pri tem ni bila pretirano uspešna, saj je že po eni sezoni zanesljivo izpadla. Prihodnje leto je klub nepričakovano izpadel še iz območne lige, tako da je zadnja leta pred osamosvojitvijo preživel v ptujski medobčinski ligi, šestem rangu jugoslovanskega nogometa.

Po osamosvojitvi je Aluminij sprva nastopil v prvi ligi MNZ Ptuj, leta 1992 pa se je uvrstil v novoustanovljeno Tretjo slovensko nogometno ligo. V prvi sezoni se je tudi po zaslugi razpleta v višji ligi komaj rešil izpada, v sezoni 1993/94 pa je že krojil vrh razpredelnice ter na koncu osvojil drugo mesto. Po še nekaj solidnih sezonah je moštvo leta 1997 z veliko prednostjo pred zasledovalci osvojilo naslov ter se uvrstilo v drugo ligo. Zasedba Bojana Špehonje se je kmalu ustalila med najboljšimi drugoligaškimi moštvi, a v klubu večjega interesa za napredovanje med elito v tem času niso kazali. Leta 2001 so Sambolec, Čeh, Franci, Dukarič, Dončec, Majcen in soigralci na tretjem mestu za Šmartnim in napredovanjem zaostalo zgolj za dve točki.

Tudi v naslednjih dveh sezonah je bil Aluminij zelo blizu najboljšim, poleg tega pa je leta 2002 poskrbel tudi za lepo presečenje v Pokalu NZS, saj se je kot prvi drugoligaš prebil vse do finala, kjer je sicer moral priznati premoč favorizirani Gorici. Po uvedbi licenciranja je klub doživel manjši padec, a se je v vrh druge lige vrnil leta 2009, ko so se Lipovac, Krajcer, Topolovec, Letonja, Dugolin, Djokić in soigralci z drugim mestom uvrstili v dodatne kvalifikacije za prvo ligo. Tam je Aluminij v drugi odločilni tekmi z Dravo prejel kar sedem golov ter tako ostal brez napredovanja. Tega si je nato na igrišču priigral dve leti kasneje, a se je klubsko vodstvo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tej možnosti odpovedalo.

Leta 2012 je zasedba Bojana Flisa osvojila še drugi zaporedni naslov in v vodstvu so se vendarle odločili, da poskusijo srečo še v višjem rangu tekmovanja. Topolovec, Murko, Spahić, Bingo, Drevenšek in soigralci so tam pričakovano igrali zgolj eno sezono, saj je bil Aluminij slovitejšim nasprotnikom večinoma nekonkurenčen. Sledila je selitev nazaj v drugi rang ter dvoje nove kvalifikacije za prvo ligo, v katerih je klub najprej izgubil z Gorico, nato pa še z Zavrčem. A slednji je nato ostal brez prvoligaške licence, tako da je Aluminij v sezoni 2016/17 vendarle nekoliko nepričakovano dobil priložnost igranja med elito. Začetek ni bil najboljši, a se je klub nato stabiliziral in leta 2020 zasedel celo peto mesto. Po petih solidnih sezonah je moštvo v sezoni 2021/22 nekoliko nepričakovano zasedlo zadnje mesto ter izpadlo iz tekmovanja.

Stadion

Leta 1950 je podjetje Gradis zgradilo nogometno igrišče v industrijskem naselju II, leto kasneje pa je bil v borovem gozdu na robu naselja zgrajen sedanji stadion. Otvoritev je potekala 8. aprila, ko se se na turnirju štirih klubov pomerili Aluminij, Drava, Branik in Železničar Maribor B. Leta 1953 so uredili klubske prostore in slačilnice, istega leta pa je igrišče dobilo tudi travnato podlago. Stadion je manjšo prenovo doživel leta 2012, pet let kasneje pa so postavili novo majhno tribuno in reflektorje.

Trenutna kapaciteta stadiona je 466 sedišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z Mariborom leta 1966, ko se je zbralo 3.000 gledalcev.

Lovorike

Sezone po osamosvojitvi

Sezona Liga Mesto Točke T Z R P DG PG Pokal NZS
1991/92 1. MNZ 2 36 22 15 6 1 65 26 četrtfinale
1992/93 3. SNL 12 22 26 8 6 12 35 41 /
1993/94 3. SNL 2 34 26 14 6 6 59 35 šestnajstina finala
1994/95 3. SNL 3 33 23 15 3 5 54 30 osmina finala
1995/96 3. SNL 4 37 26 10 7 9 41 36 osmina finala
1996/97 3. SNL 1 62 26 19 5 2 67 18 četrtfinale
1997/98 2. SNL 13 31 30 8 7 15 34 50 šestnajstina finala
1998/99 2. SNL 6 51 30 14 9 7 57 42 osmina finala
1999/00 2. SNL 4 55 30 16 7 7 62 32 šestnajstina finala
2000/01 2. SNL 3 60 29 18 6 5 62 29 osmina finala
2001/02 2. SNL 3 71 30 22 5 3 73 22 finale
2002/03 2. SNL 3 57 30 17 6 7 67 37 četrtfinale
2003/04 2. SNL 5 50 32 14 8 10 50 39 šestnajstina finala
2004/05 2. SNL 7 47 33 14 5 14 68 51 osmina finala
2005/06 2. SNL 4 43 27 12 7 8 37 24 osmina finala
2006/07 2. SNL 6 37 27 10 7 10 29 29 /
2007/08 2. SNL 4 41 27 12 5 10 39 30 /
2008/09 2. SNL 2 49 27 15 4 7 65 40 drugi krog
2009/10 2. SNL 3 46 27 14 4 9 67 34 šestnajstina finala
2010/11 2. SNL 1 48 27 13 9 5 54 22 osmina finala
2011/12 2. SNL 1 68 27 21 5 1 54 12 /
2012/13 1. SNL 10 30 36 7 9 20 36 67 polfinale
2013/14 2. SNL 3 47 27 13 8 6 45 23 četrtfinale
2014/15 2. SNL 2 50 27 15 5 7 49 21 šestnajstina finala
2015/16 2. SNL 2 50 27 14 8 5 61 29 /
2016/17 1. SNL 9 38 36 9 11 16 38 52 četrtfinale
2017/18 1. SNL 8 33 36 8 9 19 40 63 finale
2018/19 1. SNL 6 48 36 14 6 16 50 53 polfinale
2019/20* 1. SNL 5 55 36 16 7 13 58 48 polfinale
2020/21* 1. SNL 7 43 36 10 13 13 31 41 osmina finala
2021/22 1. SNL 10 24 36 4 12 20 33 72 osmina finala
Skupaj 1. SNL 0 naslovov 271 252 68 57 117 286 396 0 pokalov
Piškotki nam pomagajo pri zagotavljanju naših storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.