ND Primorje
Zgodovina
Nogometno društvo Primorje je bilo ustanovljeno 25. julija 1924 kot SK Ajdovščina – Šturje, so pa nogomet v mestu neformalno igrali tudi že pred tem. Klub je odigral zgolj nekaj prijateljskih tekem s sosednjimi moštvi, po dveh letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Leta 1925 je prišlo do povezave z vipavskim Nanosom, tako da so nogometaši obeh klubov nastopali pod skupnim imenom Burja. Kasneje je v Ajdovščini deloval še italijanski Dopolavoro.
Po vojni je bilo leta 1946 ustanovljeno Fizkulturno društvo Ajdovščina, ki se je vključilo v tekmovanje vzhodnoprimorskega okrožja. V ligi so sodelovale zgolj štiri ekipe, Ajdovščina pa je zasedla tretje mesto. V sezoni 1946/47 je na Primorskem tekmovanje potekalo po pokalnem sistemu, ajdovsko moštvo pa je v drugem krogu izločil Partizan Bilje. Naslednjo sezono se je prvič formirala običajna primorska liga z 10 moštvi, Ajdovščina pa je končala v spodnji polovici sodelujočih. Tekom sezone 1948/49 je prišlo do združitve z Vipavo, moštvo pa je spomladi nastopalo pod imenom Burja, a se rezultati tudi po teh spremembah niso izboljšali. Leta 1949 je nastala SŠD Mladost, ki je leto kasneje brez večjih uspehov nastopila v drugi skupini goriške oblastne lige.
V sezoni 1951 je Mladost, ki je zaradi prenove stadiona tekme gostila v Vipavi, le zaigrala bolje, a je morala na koncu kljub neporaženosti zavoljo kazni prepustiti naslov Rakeku. Naslednje leto je bila ekipa v ligi novoustanovljenega goriškega centra v konkurenci z močnim goriškim Železničarjem daleč od vrha, prav tako pa je morala premoč nasprotnikom priznati tudi v naslednjih dveh sezonah. Precej pomembnejše zadeve so se tedaj zgodile v organizaciji društva, saj se je to 1. aprila 1954 preimenovalo v Primorje. Leta 1955 se je formirala ljubljansko-primorska liga, a se je uvrstitev vanjo Primorju s tretjim mestom izmaknila, tako da je nadaljevalo v novi primorski podzvezni ligi. Tam v prihodnjih sezonah moštvo ni bilo pretirano uspešno in je praviloma zasedalo mesta okrog sredine razpredelnice.
Leta 1959 je klub osvojil zelo dobro četrto mesto ter se nato počasi stabiliziral. Po nastanku posebnih lig za koprsko in goriško podzvezo leta 1960 je Primorje prišlo do realnejših možnosti za naslov, a mu tudi v skromni konkurenci sprva ni šlo najbolje. V sezoni 1962/63 pa je moštvo s precejšnjo prednostjo pred tekmeci le prišlo do naslova prvaka, a je moralo nato v kvalifikacijah za republiško ligo s skupno šestimi prejetimi goli priznati premoč Tržiču. Leto kasneje je ekipa ponovila vajo in v kvalifikacijah izgubila proti hrastniškemu Bratstvu, a se zato uvrstila v novoformirano consko ligo zahod, drugi rang slovenskega nogometa. V omenjenem tekmovanju se je Primorje praviloma borilo za obstanek in leta 1967 po treh sezonah tudi izpadlo. A že prihodnje leto je moštvo osvojilo primorsko ligo ter se vrnilo na conski nivo.
V sezoni 1968/1969 so Marjanović, Gorup, Žigon, Kapidžić, Peljhan in soigralci dosegli do tedaj največji uspeh ajdovskega nogometa, saj so v conski ligi z drugim mestom zaostali zgolj za Izolo. Po sezoni so nekateri igralci zapustili klub in sledila je huda kriza, tako da je moštvo naslednje leto celo izpadlo iz tekmovanja. Nov vzpon je nato sledil v začetku sedemdesetih, ko je moštvo leta 1971 po boju s Proleterjem najprej osvojilo primorsko ligo, nato pa se že v naslednji sezoni potegovalo celo za naslov conskega prvaka, a na koncu zgolj zaradi slabše razlike golov zaostalo za kranjskim Triglavom. Zasedba Božidarja Kotnika je krojila vrh tudi v naslednji sezoni, a se spet morala zadovoljiti z drugim mestom, veliki met pa ji je nato uspel leta 1975, ko so Kopatin, Kotnik, brata Brecelj, Batagelj, Peljhan in soigralci Primorje prvič v zgodovini popeljali v republiško ligo. Istega leta je klub z uvrstitvijo v finale dosegel največji uspeh tudi v pokalnem tekmovanju.
V republiški ligi je Primorje začelo silovito in osvojilo izjemno tretje mesto, a so ga nato zaustavili portoroški sklepi, po katerih je leta 1977 nastala skupna selekcija Severna Primorska, ki naj bi igrala izmenično v Ajdovščini in Novi Gorici, a se je nato ustalila v slednji in Primorje je moralo znova začeti z dna. Maja 1978 je bil klub eden od soustanoviteljev MNZ Ajdovščina – Idrija, v rekreativni ligi katere je nato nastopil v naslednji sezoni. Resen nogomet se je v Ajdovščino vrnil leta 1979, ko so klub uvrstili v novo območno ligo zahod. Tam je mlado moštvo že v sezoni 1980/81 osvojilo naslov ter se vrnilo na republiški nivo. Druga epizoda v tem tekmovanju je bila precej manj uspešna, saj se je po treh sezonah bojev za obstanek končala leta 1984, ko so Valič, Furlan, Kavčič, Modrijan, Vidic in soigralci izpadli z zgolj enajstimi osvojenimi točkami. Sledilo je nekaj povprečnih sezon v območni ligi, ko je bil klub bliže izpadu kot napredovanju, še zlasti leta 1989, ko ga je rešila zgolj kazen kranjske Save.
V sezoni 1990/91 je moštvo vodil Nedeljko Vukoje, prišlo pa je tudi nekaj okrepitev, tako da osvojitev drugega mesta v območni ligi zahod niti ni bila presenetljiva. V času osamosvajanja države je Primorje proti Beltinki igralo kvalifikacije za republiško ligo, a nato po zmagi jeseni zaigralo kar v prvi slovenski ligi. Moštvo z Batanjskim, Mulahmetovićem, Pergarjem in Zahirovićem se je solidno kosalo z nasprotniki, a se je moralo zavoljo krčenja lige vseeno sprijazniti z izpadom. Leta 1993 se je klub z drugim mestom v drugi ligi suvereno vrnil nazaj med elito, kjer se je v naslednjih sezonah nato uspel tudi ustaliti. Zlasti napeta je bila sezona 1994/95 ko je moštvo Vladana Mladenovića sezono končalo na devetem mestu in moralo posledično v kvalifikacije. Na prvi tekmi je moštvo doma zgolj remiziralo z Naklim, nato pa zmagalo v gosteh ter v finalu ugnalo še Slavijo ter si tako zagotovilo obstanek.
Sledil je vzpon kluba, ki se je v sezoni 1996/97 senzacionalno uvrstil na drugo mesto in zaostal zgolj za Maribrom, hkrati pa med leti 1996 in 1998 trikrat nastopil tudi v finalu pokala. Odlični rezultati so Primorju omogočili preboj na evropsko sceno, kjer so Poljšak, Ščulac, Žlogar, Rudonja, Želko in soigralci poleti 1997 nastopili v Pokalu pokalnih zmagovalcev ter po zmagi nad švedskim AIK-jem prišli vse do osmine finala. Naslednje sezone so bile nekoliko slabše, na prelomu tisočletja pa je sledil nov vzpon, saj je Mihajlo Petrović moštvo popeljal do tretjega meta. Kljub izjemni moči tedanjega Maribora je Primorje v naslednjih sezonah pretendiralo celo na naslov prvaka, ki mu je bilo najbližje leta 2002, ko so Mitraković, Gregorič, Vogrič, Mlakar, Obilinović in soigralci klonili šele na odločilni medsebojni tekmi v zadnjem krogu. Klub je posledično nastopil v Pokalu UEFA, kjer ga je v prvem krogu izločila Wisla.
V sezoni 2003/04 se je moštvo po uvedbi licenciranja kljub šestemu mestu administrativno še enkrat uvrstilo v Pokal UEFA, kjer pa ga je že na prvi tekmi visoko ugnal zagrebški Dinamo. Na domačem nivoju so se rezultati po letu 2005 poslabšali in moštvo je večinoma krojilo razplet v spodnji polovici razpredelnice. Finančne težave in odhodi najboljših igralcev so se še posebej poznali v sezoni 2008/09, ko je zasedba Vjekoslava Lokice z zadnjim mestom zanesljivo izpadla iz lige. Leta 2010 je klub z osvojitvijo naslova v drugi ligi doživel še zadnji preblisk, nato pa v naslednji sezoni dokončno propadel. 6. junija 2011 je bilo ustanovljeno novo Društvo NŠ Ajdovščina, ki je pred sezono 2012-13 združilo moči z lokalnim klubom Škou ter se nato uvrstilo v 3. SNL. Leta 2018 je člansko moštvo prevzelo ime Primorje, po nekaj letih igranja v tretjem rangu pa se je leta 2020 precej po sreči za zeleno mizo uvrstilo v drugo ligo.
Stadion
Mestni stadion v Ajdovščini je bil zgrajen že leta 1929 v času kraljevine Italije, ko je bila zgrajena tudi tako imenovana Mussolinijeva tribuna. Po vojni so stadion obnavljali do leta 1952, naslednjo večjo prenovo pa je nato doživel leta 1996, ko je bila dozidana glavna tribuna. Leta 2010 je je bila izvedena popolna rekonstrukcija, Primorje pa je prvo tekmo na novem objektu odigralo 22. septembra proti Kopru. Leta 2024 so na stadionu postavili še reflektorje.
Stadion ima 1670 sedišč, rekord pa je bil postavljen 28. aprila 1996, ko se je na derbiju z Gorico zbralo 3.200 gledalcev.
Lovorike
/
Sezone po osamosvojitvi
| Sezona | Liga | Mesto | Točke | T | Z | R | P | DG | PG | Pokal NZS |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1991/92 | 1. SNL | 17 | 35 | 40 | 12 | 11 | 17 | 44 | 60 | polfinale |
| 1992/93 | 2. SNL | 2 | 46 | 30 | 19 | 8 | 3 | 69 | 29 | četrtfinale |
| 1993/94 | 1. SNL | 12 | 24 | 30 | 8 | 8 | 14 | 46 | 55 | šestnajstina finala |
| 1994/95 | 1. SNL | 9 | 32 | 30 | 12 | 8 | 10 | 50 | 45 | osmina finala |
| 1995/96 | 1. SNL | 8 | 48 | 36 | 13 | 9 | 14 | 56 | 48 | finale |
| 1996/97 | 1. SNL | 2 | 66 | 36 | 19 | 9 | 8 | 64 | 25 | finale |
| 1997/98 | 1. SNL | 4 | 57 | 36 | 17 | 6 | 13 | 63 | 49 | finale |
| 1998/99 | 1. SNL | 9 | 40 | 33 | 11 | 7 | 15 | 39 | 45 | osmina finala |
| 1999/00 | 1. SNL | 5 | 50 | 33 | 13 | 11 | 9 | 56 | 49 | četrtfinale |
| 2000/01 | 1. SNL | 3 | 56 | 33 | 16 | 8 | 9 | 47 | 34 | četrtfinale |
| 2001/02 | 1. SNL | 2 | 60 | 33 | 18 | 6 | 9 | 57 | 26 | šestnajstina finala |
| 2002/03 | 1. SNL | 6 | 44 | 31 | 13 | 5 | 13 | 47 | 44 | šestnajstina finala |
| 2003/04 | 1. SNL | 6 | 48 | 32 | 12 | 12 | 8 | 59 | 36 | šestnajstina finala |
| 2004/05 | 1. SNL | 4 | 46 | 32 | 12 | 10 | 10 | 37 | 30 | osmina finala |
| 2005/06 | 1. SNL | 8 | 43 | 36 | 11 | 10 | 15 | 43 | 50 | osmina finala |
| 2006/07 | 1. SNL | 5 | 55 | 36 | 15 | 10 | 11 | 52 | 47 | četrtfinale |
| 2007/08 | 1. SNL | 6 | 48 | 36 | 14 | 6 | 16 | 52 | 41 | osmina finala |
| 2008/09 | 1. SNL | 10 | 41 | 36 | 9 | 14 | 13 | 36 | 48 | četrtfinale |
| 2009/10 | 2. SNL | 1 | 55 | 27 | 15 | 10 | 2 | 51 | 16 | osmina finala |
| 2010/11 | 1. SNL | 10 | 31 | 36 | 8 | 7 | 21 | 40 | 74 | osmina finala |
| 2011/12 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
| 2012/13 | EPNL | 2 | 50 | 21 | 16 | 2 | 3 | 52 | 18 | / |
| 2013/14 | 3. SNL | 10 | 30 | 26 | 9 | 3 | 14 | 38 | 47 | / |
| 2014/15 | 3. SNL | 1 | 57 | 25 | 17 | 6 | 2 | 63 | 24 | / |
| 2015/16 | 3. SNL | 2 | 53 | 27 | 16 | 5 | 6 | 54 | 28 | / |
| 2016/17 | 3. SNL | 8 | 17 | 27 | 4 | 5 | 18 | 21 | 53 | / |
| 2017/18 | 3. SNL | 6 | 47 | 36 | 14 | 5 | 17 | 40 | 48 | / |
| 2018/19 | 3. SNL | 4 | 43 | 28 | 13 | 4 | 11 | 44 | 42 | / |
| 2019/20* | 3. SNL | 1 | 33 | 14 | 10 | 3 | 1 | 32 | 14 | / |
| 2020/21* | 2. SNL | 12 | 23 | 22 | 6 | 5 | 11 | 24 | 32 | / |
| 2021/22 | 2. SNL | 8 | 41 | 30 | 11 | 8 | 11 | 46 | 36 | brez pravice |
| 2022/23 | 2. SNL | 7 | 41 | 30 | 10 | 11 | 9 | 42 | 40 | četrtfinale |
| 2023/24 | 2. SNL | 1 | 60 | 30 | 17 | 9 | 4 | 49 | 25 | šestnajstina finala |
| Skupaj | 1. SNL | 0 naslovov | 824 | 615 | 233 | 157 | 225 | 888 | 806 | 0 pokalov |
