NŠ Mura

Iz Slovenska nogometna enciklopedija
Redakcija dne 22:19, 7. avgust 2022 od Viator&Vektor (pogovor | prispevki)
(prim) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Jump to navigation Jump to search

Zgodovina

Nogometni klub Mura je bil ustanovljen 16. avgusta 1924 kot SK Mura. Nogomet se je v Murski Soboti sicer igral že prej, saj je istoimenski klub obstajal že leta 1921, a je po tekmi s Čakovčani zaradi promadžarske agitacije odstopilo nekaj članov klubskega vodstva na čelu s predsednikom, čemur je sledilo zamrtje delovanja. Po letu 1924 je Mura sprva nastopila v drugem razredu mariborskega okrožja, v sezoni 1925/26 pa v prvem, saj je zaradi majhnega števila klubov obstajala zgolj ena liga, a je moštvo sredi tekmovanja izstopilo. V tridesetih je klub zopet nastopal v drugem razredu, leta 1936 pa se je preselil na nov stadion. Leto kasneje se je moštvo ponovno uvrstilo v prvi razred, kjer pa večjih tekmovalnih uspehov ni doseglo.

Med vojno je Mura SE nastopala v madžarskih ligah, a je bila po njej s sklepom fizkulturnega odbora razformirana, tako da je 19. junija nastalo novo Fizkulturno društvo Svoboda. Na občnem zboru januarja prihodnje leto se je klub preimenoval v Soboto, nato pa se vključil v ligo mariborskega okrožja, kjer je dosegel četrto mesto ter s tem ostal brez nastopa v finalu republiškega prvenstva. Jeseni 1946 je Sobota v kvalifikacijah premagala Novo mesto ter se tako prvič uvrstila v slovensko republiško ligo. Po slabših rezultatih so Sobočani tam zasedli dvanajsto mesto po jesenskem delu, spomladi pa se zaradi spremembe sistema in protestov klubov sploh ni igralo, tako da je Sobota izpadla v drugo ligo. V sezoni 1947/48 je moštvo po hudem boju s kranjskim Udarnikom osvojilo naslov drugoligaškega prvaka ter se vrnilo na republiški nivo.

V prihodnjih sezonah se je Sobota ustalila v republiški konkurenci, 15. decembra 1950 pa je klub vrnil svoje tradicionalno predvojno ime Mura. Leta 1951 je moštvo osvojilo pokal, s petim mestom v ligi pa si je zagotovilo nastop tudi v skrčeni sezoni 1952, ko je bila republiška liga drugi rang jugoslovanskega nogometa, v njej pa je nastopilo zgolj 10 ekip. V močni konkurenci so si Klajnšček, Maučec, Zelko, bratje Norčič in soigralci komaj izborili obstanek, že jeseni pa so nastopili v novi vzhodni skupini tekmovanja, saj je bila liga razdeljena na dva dela. Največji uspeh v vzhodni skupini slovenske lige je moštvo pod novim starim imenom Sobota doseglo v sezonah 1953/54 in 1954/55, ko je s tremi točkami zaostanka končalo na drugem mestu za mariborskim Železničarjem in trboveljskim Rudarjem.

Leta 1955 je prišlo do ponovne večje spremembe tekmovalnega sistema in Sobota se je znašla v mariborsko – varaždinsko – celjski ligi, novem razmeroma močnem tretjerazrednem tekmovanju. Po solidnem šestem mestu v prvi sezoni je moštvo leta 1957 izpadlo in se preselilo v mariborsko podzvezno ligo. Kot prvak omenjenega tekmovanja je Sobota nastopila v kvalifikacijah za obnovljeno republiško ligo 1958/59, kjer se je pomerila z Brežicami in jih odpravila s skupnim izidom kar 12:2. V republiškem rangu se je moštvo, podobno kot že pred tem, spet ustalilo v sredini lestvice, blestel pa je zlasti legendarni golgeter Maučec, ki je v letih 1959 in 1960 postal najboljši strelec tekmovanja.

V sezoni 1960/61 je ekipa na čelu z Vrdjuko, Puškaričem, Sečkom in Maučecom dosegla zelo dobro peto mesto, dve leti kasneje pa se je moštvo kljub razširitvi lige nepričakovano znašlo celo v boju za obstanek, a se na koncu vendarle rešilo. Januarja 1965 se je Sobota spet preimenovala v Muro, čemur je v naslednjih letih sledil prvi večji vzpon prekmurskega nogometa. Leta 1966 se je Mura s točko prednosti pred velenjskim Rudarjem sicer komaj rešila izpada, a je že v naslednji sezoni osvojila vrhunsko drugo mesto. Pod vodstvom trenerja Ferija Maučeca so bili črno-beli drugi tudi v sezoni 1967/68, pri čemer pa je tedaj prišlo do spremembe tekmovalnega sistema, tako da se je Mura prvič v zgodovini uvrstila v drugo jugoslovansko ligo.

V zahodni skupini druge zvezne lige je Mura dokaj uspešno nastopala proti velikim klubom jugoslovanskega nogometa, a tudi po zaslugi precej smole izpadla iz tekmovanja. Črno-beli so v zadnjem krogu namreč minimalno izgubili v gosteh proti prvaku Orijentu, medtem ko sta glavna tekmeca osvojila točke, za povrh pa je Rijeka izpadla iz prve lige, medtem ko se vanjo iz zahodne skupine ni uvrstil nihče. Mura se je tako preselila nazaj v republiško ligo, ki pa so jo Lazić, Koblencar, Tkalčec, Horvat, Kranjc, Kovač in soigralci že v naslednji sezoni gladko osvojili in se vrnili na zvezni nivo. Tam je bilo okrepljeno moštvo uspešnejše kot v prvem poskusu in si je najprej leta 1971 brez večjih težav zagotovilo obstanek, nato pa se v naslednjih dveh sezonah prebilo vse do sedmega in šestega mesta.

S tem uspehom se je Mura leta 1973 uvrstila v spremenjeno in ojačano drugo ligo zahod, v kateri so po novem nastopili tudi klubi s severa države. V novi konkurenci pa se moštvo pričakovano ni znašlo tako dobro in je gladko izpadlo iz tekmovanja. V sezoni 1974/75 je moštvo zaostalo za zvezdniško zasedbo Mercatorja, a osvojilo svoj drugi pokalni naslov, potem ko je v finalu po dveh tekmah ugnalo ajdovsko Primorje. Leta 1977 je bila Mura s točko zaostanka za velenjskim Rudarjem spet druga, podobno pa tudi naslednje leto, s čimer se je zlato obdobje kluba za dlje časa bolj ali manj zaključilo. Portoroški sklepi so Muro sicer določili za nosilca razvoja v Prekmurju, a so se rezultati v naslednjih letih počasi slabšali.

Leta 1979 je morala Mura po uspešnem začetku v razdeljeni ligi mesta pri vrhu na koncu prepustiti predstavnikom zahoda, v začetku osemdesetih pa je nato izgubila stik z najboljšimi slovenskimi ekipami in se v sezoni 1984/85 po več letih znova znašla celo v boju za obstanek. Tudi zadnja leta v nekdanji državi niso prinesla bistvenega izboljšanja, pri čemer je bila zamujena tudi priložnost za uvrstitev v medrepubliško ligo leta 1988. Tedaj je slovenska liga postala četrti rang, Muri pa tudi na tem relativno skromnem nivoju ni šlo najbolje in je v zadnjih dveh sezonah pred osamosvojitvijo zasedla zgolj deseto in enajsto mesto. Leta 1991 nekaj časa ni bilo povsem jasno, kakšna bo sestava lig v novi sezoni, a je Mura na koncu vendarle dobila svoje mesto v 1. SNL.

Po osamosvojitvi je sledil nov vzpon kluba in že v prvi sezoni je moštvo z Baranjo, Kokašem, Šarkezijem, Cenerjem in Vickovićem osvojilo sedmo mesto. Leta 1993 je nato okrepljena ekipa starega lisjaka Miloša Šoškića na tretjem mestu zaostala zgolj za Olimpijo in Mariborom, s čimer se je prvič uvrstila v Pokal UEFA, še bolje pa ji je šlo v naslednji sezoni, ko je postala celo podprvak. Svojo prvo lovoriko po osamosvojitvi so črno-beli osvojili leta 1995, ko so v finalu pokala NZS ugnali Publikum, z dobrimi igrami pa so nato nadaljevali tudi v ligi, saj so bili leta 1996 tretji, dve leti kasneje pa so Nemec, Cipot, Vogrinčič, Gutalj, Škaper in soigralci osvojili še drugo mesto.

V novem tisočletju je bila Mura manj uspešna, finančne težave pa so pripeljale celo do tega, da je leta 2005 ostala brez licence za prvo ligo. Klub je bil tedaj razpuščen, nastala pa je nova ND Mura 05, ki je v nasprotju s pravilniki pot nadaljevala v 3. SNL vzhod. Po tretjeligaškem naslovu je novi klub pet let igral v drugi ligi, nato pa bil leta 2011 kljub četrtemu mestu administrativno uvrščen med elito, potem ko so se napredovanju odpovedali Aluminij, Interblock in Dravinja. S tretjim mestom v prvi ligi se je klub presenetljivo uvrstil v evropska tekmovanja, a bil nato leta 2013 vnovič razpuščen. NŠ Mura, ustanovljena leto pred tem, se je leta 2018 uvrstila v prvo ligo, tri leta kasneje pa osvojila tudi svoj prvi naslov.

Stadion

Klub je imel v prvih letih delovanja svoje igrišče na sejmišču, leta 1936 pa se je preselil novo zgrajeni stadion v Fazaneriji, tedaj imenovan Stadion viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Otvorjen je bil na Vidovdan 28. junija, osrednji nogometni dogodek pa je bila tekma med Muro in Ljubljano B, ki je pripadla gostom z 0:3. Glavna tribuna s tedaj 670 sedeži je bila zgrajena leta 1983, leta 1994 sta bili dograjeni še severna in južna, leta 2001 pa je bila postavljena streha. Leta 2017 je potekala prenova slačilnic, dve leti kasneje je stadion dobil reflektorje, leta 2022 pa je bila zelenica pomaknjena bližje tribuni.

Trenutna kapaciteta stadiona je 4.506 sedišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z Nafto leta 2011, ko se je zbralo 6.500 gledalcev.

Lovorike

Sezone po osamosvojitvi

Sezona Liga Mesto Točke T Z R P DG PG Pokal NZS
1991/92 1. SNL 7 43 40 17 9 14 60 49 1/32 finala
1992/93 1. SNL 3 46 34 19 8 7 50 28 šestnajstina finala
1993/94 1. SNL 2 45 30 19 7 4 59 23 finale
1994/95 1. SNL 4 40 30 17 6 7 46 24 zmagovalec
1995/96 1. SNL 3 58 36 15 13 8 43 29 četrtfinale
1996/97 1. SNL 7 43 36 9 16 11 36 45 polfinale
1997/98 1. SNL 2 67 36 19 10 7 63 42 polfinale
1998/99 1. SNL 4 53 33 16 5 12 53 35 polfinale
1999/00 1. SNL 10 36 33 10 6 17 47 53 četrtfinale
2000/01 1. SNL 4 51 33 14 9 10 43 39 osmina finala
2001/02 1. SNL 7 48 33 14 6 13 36 35 osmina finala
2002/03 1. SNL 9 34 31 9 7 15 38 48 osmina finala
2003/04 1. SNL 5 49 32 14 7 11 53 54 osmina finala
2004/05 1. SNL 8 44 32 11 11 10 43 39 četrtfinale
2005/06 3. SNL 1 58 26 18 4 4 63 17 /
2006/07 2. SNL 7 34 27 8 10 9 37 37 četrtfinale
2007/08 2. SNL 5 37 27 10 7 10 31 42 /
2008/09 2. SNL 4 36 26 9 9 8 56 49 osmina finala
2009/10 2. SNL 6 34 27 9 7 11 36 51 osmina finala
2010/11 2. SNL 4 41 27 12 5 10 42 37 šestnajstina finala
2011/12 1. SNL 3 59 36 18 5 13 52 46 /
2012/13 1. SNL 9 33 36 9 6 21 43 66 osmina finala
2013/14 1. MNL 2 52 26 15 7 4 54 22 /
2014/15 3. SNL 4 48 26 15 3 8 54 28 /
2015/16 3. SNL 2 57 26 18 3 5 66 15 osmina finala
2016/17 3. SNL 2 63 26 20 3 3 100 17 /
2017/18 2. SNL 1 72 30 23 3 4 86 22 četrtfinale
2018/19 1. SNL 4 52 36 13 13 10 53 37 polfinale
2019/20 1. SNL 4 56 36 14 14 8 54 42 zmagovalec
2020/21 1. SNL 1 63 36 17 12 7 50 26 osmina finala
2021/22 1. SNL 4 57 36 15 12 9 57 50 četrtfinale
Skupaj 1. SNL 1 naslov 857 613 257 158 198 871 733 2 pokala
Piškotki nam pomagajo pri zagotavljanju naših storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.