MNK Izola
Zgodovina
Nogometni klub Izola je bil ustanovljen 4. maja 1933 kot Dopolavoro Isola, klub pa za svojo ustanovno letnico šteje 1923, ko je nastala Associazione Sportiva Edera. V prvih dveh sezonah je Izola tekmovala zgolj v lokalnem prvenstvu, ki se je igralo pod okriljem zveze ULIC. Od leta 1935 je klub nosil ime Ampelea, v sezoni 1936/37 pa je osvojil prvo divizijo in se uvrstil v Serie C. S tem so se začela zlata leta izolskega nogometa, saj je nato klub v tretji italijanski ligi igral neprekinjeno vse do leta 1943, ko je bilo tekmovanje začasno ukinjeno. Prihodnje leto je Ampelea skupaj z najboljšimi italijanskimi moštvi igrala v prvenstvu stare Italije in se prebila vse do polfinala, v italijanskih ligah pa je klub zadnjič nastopil v sezoni 1945/46, ko je v Serie C osvojil tretje mesto.
Po vojni je nastal klub C.E.F. Isola, ki je igral v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja. Leta 1948 je klub prevzel ime tovarne za predelavo rib Arrigoni, pod katerim je kot gost izven konkurence nastopil tudi v slovenski republiški ligi leta 1950, potem ko je osvojil naslov prvaka v ligi STO. Prihodnje leto je ponovil uspeh, v sezoni 1951/52 pa je pod novim imenom Športno društvo Izola nastopil v okrožnem prvenstvu, ki je spomladi prešlo pod okrilje koprske podzveze. Izola je kot prvak tako dobila pravico napredovanja v republiško ligo, ki je bila v tem času razdeljena na vzhodno in zahodno skupino. V zahodni skupini so se Izolani hitro uveljavili kot ena najboljših slovenskih ekip, na koncu pa so se nekoliko presenetljivo prebili celo do drugega mesta.
Avgusta 1953 je moštvo Claudia Zara po uspehu Branika in sprostitvi enega mesta v slovensko-hrvaški ligi, dobilo priložnost napredovanja v to močno tekmovanje v dodatnih kvalifikacijskih tekmah proti mariborskemu Železničarju. Moscolin, brata Benvenuti, Pugliese, Zaro, Depase in sogiralci so dvoboj bolj ali manj odločili že na prvi tekmi v Mariboru, a se je nato liga izkazala za prezahtevno in Izola je zgolj po nekaj krogih odstopila od tekmovanja. V sezoni 1954/55 je tako klub spet nastopil v zahodni skupini slovensko-hrvaške lige, kjer pa mu ni več šlo tako dobro, saj se je vse do zadnjega krčevito boril za obstanek. Liga se je nato preoblikovala v ljubljansko-primorsko ligo, Izola pa je brez vidnejših uspehov njej igrala do leta 1958, ko se je obnovila republiška liga.
V sezoni 1958/59 se je Izola pričakovano spet borila za obstanek, ki ga je na koncu tudi dosegla, precej slabše pa ji je šlo naslednjo sezono, ko je z zadnjim mestom gladko izpadla. Klub se je tako leta 1960 znašel v skromni ligi koprske podzveze, ki jo je sicer suvereno osvojil, a je moral nato v kvalifikacije proti prvakom ostalih podzvez, kjer na tekmah proti mariborskemu Kovinarju sploh ni nastopil. V prihodnji sezoni je nastal nov klub Delamaris, ki je po napetem boju s Tomosom osvojil naslov, uspešen pa je bil nato tudi v kvalifikacijah, saj je suvereno odpravil Tolmin. Leta 1962 je izolski klub tako spet nastopil v republiški ligi, a tudi tokrat ni blestel, saj je v prvih dveh sezonah komaj obstal, v tretji pa so Krebelj, Marchesan, Čendak, Gabrijelčič, brata Grbec in soigralci z zadnjim mestom spet izpadli.
Medtem je prišlo do sprememb v nižjeligaškem sistemu tekmovanj, tako da je Izola od leta 1965 dalje nastopala v novi conski ligi zahod, kjer pa je v prvih letih dosegala rezultate okrog sredine razpredelnice. Do dviga je prišlo v sezoni 1968/69, ko je moštvo v boju s Primorjem osvojilo naslov prvaka in se vrnilo v republiško ligo. Tokrat je šlo ekipi precej boljše in leta 1970 so Izolani osvojilo odlično šesto mesto, nato pa dve leti kasneje pod vodstvom trenerja-igralca Fausta Marchesana še sedmo. V sezoni 1972/73 se je ekipa z Iskro, Frančeškinom, bratoma Gregorič, Počkajem in Lokasom s četrtim mestom in majhnim zaostankom za vodilnimi prvič po dolgem času spet zavihtela med najboljša slovenska moštva, a je nato prihodnje leto skoraj izpadla iz tekmovanja. Leta 1976 so na klub močno vplivali portoroški sklepi, po katerih je s sezono 1977/78 nastala združena selekcija Izole, Kopra, Pirana in Jadrana, ki je nastopala pod imenom Obala.
Obala je v prvi sezoni osvojila četrto mesto, v drugi pa je postala celo podprvak, potem ko je le za točko zaostala za trboveljskim Rudarjem. Po letu 1979 je Izola zopet nastopala samostojno, s čimer s se rezultati sprva nekoliko poslabšali, a je nato v začetku osemdesetih prišlo do novega dviga. Leta 1982 je moštvo Vojislava Milića po odličnem spomladanskem delu spet postalo republiški podprvak, uspeh pa je ponovilo še prihodnje leto, ko je klub vodil legendarni Vinko Gregorič. Dve leti kasneje je moštvo šokantno izpadlo iz lige ter se nato vrnilo leta 1987. Dve leti kasneje je Izola v boju za vrh morala priznati premoč Ljubljana, v sezoni 1989/90 pa so Tripar, Favento, Omanović, Okčić, Perkat, Želko in soigralci pod taktirko Luča Pertiča z naslovom prvaka dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. V naslednji sezoni je klub posledično nastopal v medrepubliški ligi, ki pa je bila z letom 1991 ukinjena.
Po osamosvojitvi je izolski klub doživljal ene najsvetlejših trenutkov, saj je moštvo Ivana Marjona v sezoni 1991/92 zaostalo zgolj za Olimpijo in Mariborom, s čimer si je priborilo pravico nastopa v pokalu UEFA. Žreb je Izolanom namenil slovito Benfico, proti kateri so Talajić, Perkat, Tosić, Kraja, Ružnić, Rudonja in soigralci skupno prejeli kar osem golov. V klubu je medtem začenjalo primanjkovati finančnih sredstev in po treh slabših sezonah se je moral klub leta 1995 reševati celo v kvalifikacijah za obstanek. Tam je z nekaj sreče sicer ugnal Ljubljano, a je bil potem v naslednji sezoni povsem nekonkurenčen, saj je zbral le osem točk, nato pa celo propadel. Leta 1996 je bil tako ustanovljen Mladinski nogometni klub Izola, ki je s članskim moštvom prvič nastopil v sezoni 1998/99, ko se je kot podprvak uvrstil v 3. SNL, a iz nje takoj izpadel.
Do novega vzpona je prišlo po letu 2001, ko je Izola osvojila najprej primorsko ligo, takoj v naslednji sezoni pa z veliko prednostjo pred zasledovalci še 3. SNL zahod in se tako prvič uvrstila v drugo ligo. Tam so Apollonio, Hadžić, Klarica, Gavrić, Božičić in soigralci v prvi sezoni dosegli solidno deveto mesto, a so se nato v klubu pojavile stare težave in moštvo je dve leti kasneje zanesljivo izpadlo iz lige. V tretji ligi je Izola sicer imela ambicije, a se vrnitvi v višji rang ni uspela približati vse dokler se leta 2008 ni združila z Bonifiko. Združen klub je v sezoni 2008/09 igral v drugi ligi, a je sodelovanje že pozimi propadlo, Izola pa je nato v primorski ligi nadaljevala z moštvom, ki je uradno nastopalo kot Bonifika Izola II. Leta 2011 so se ribiči kljub tretjemu mestu v EPNL uvrstili v tretjo ligo, saj sta dva tretjeligaša ostala brez tekmovalnih licenc, ostali četrtoligaši pa so se napredovanju odpovedali.
V zadnjem desetletju je Izola večinoma igrala v 3. SNL, kjer se je sprva praviloma borila za najvišja mesta, a se ji je napredovanje vselej izmaknilo. Leta 2013 je moštvo osvojilo tretje mesto, dve leti kasneje pa drugo, potem ko Vidaković, Peroša, Božič, Stipaničev, Zemljak, Finkšt in soigralci na odločilni tekmi v Ajdovščini niso uspeli streti tamkajšnjega moštva. Sledil je manjši padec in v prihodnjih sezonah je morala Izola vrh prepustiti drugim moštvom, sploh potem, ko sta se zahodna in centralna skupina tretje lige leta 2019 združili. Pod vodstvom izkušenega stratega Vlada Badžima je moštvo v spomladanskem delu sezone 2020/21 igralo odlično in se prebilo vse do drugega mesta, a je nato jeseni prišlo do velikih sprememb v klubu, ki pa tudi tokrat niso prinesle želenih rezultatov.
Stadion
Klub je sprva deloval na igrišču ob morju, ki je bilo urejeno leta 1933 in se je nahajalo na območju znanem kot Riva Venezia, leta 1965 pa se je preselil na sedanji mestni stadion. Leta 1989 so zgradili zahodno tribuno, poleti 1992 pa nad objektom s slačilnicami še vzhodno. Po dolgotrajnih težavah s travnato površino je leta 2013 stadion dobil umetno travo.
Trenutna kapaciteta stadiona je 5.085 sedišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z Benfico leta 1992, ko se je zbralo 4.000 gledalcev.
Lovorike
Sezone po osamosvojitvi
| Sezona | Liga | Mesto | Točke | T | Z | R | P | DG | PG | Pokal NZS |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1991/92 | 1. SNL | 3 | 56 | 40 | 22 | 12 | 6 | 62 | 26 | šestnajstina finala |
| 1992/93 | 1. SNL | 13 | 30 | 34 | 10 | 10 | 14 | 45 | 46 | šestnajstina finala |
| 1993/94 | 1. SNL | 10 | 26 | 30 | 9 | 8 | 13 | 45 | 51 | osmina finala |
| 1994/95 | 1. SNL | 13 | 20 | 30 | 7 | 6 | 17 | 30 | 73 | četrtfinale |
| 1995/96 | 1. SNL | 10 | 8 | 36 | 1 | 5 | 30 | 13 | 140 | šestnajstina finala |
| 1996/97 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | šestnajstina finala |
| 1997/98 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
| 1998/99 | PNL | 2 | 53 | 24 | 17 | 5 | 3 | 50 | 17 | / |
| 1999/00 | 3. SNL | 10 | 30 | 27 | 7 | 9 | 11 | 33 | 44 | / |
| 2000/01 | PNL | 1 | 63 | 27 | 20 | 3 | 4 | 90 | 26 | / |
| 2001/02 | 3. SNL | 1 | 65 | 27 | 20 | 5 | 2 | 63 | 18 | / |
| 2002/03 | 2. SNL | 9 | 38 | 30 | 11 | 5 | 14 | 43 | 52 | / |
| 2003/04 | 2. SNL | 10 | 27 | 32 | 6 | 9 | 17 | 31 | 58 | šestnajstina finala |
| 2004/05 | 2. SNL | 11 | 19 | 33 | 4 | 7 | 22 | 25 | 71 | osmina finala |
| 2005/06 | 3. SNL | 6 | 38 | 26 | 11 | 5 | 10 | 39 | 36 | / |
| 2006/07 | 3. SNL | 10 | 29 | 26 | 7 | 8 | 11 | 37 | 48 | / |
| 2007/08 | 3. SNL | 5 | 33 | 26 | 8 | 9 | 7 | 30 | 23 | osmina finala |
| 2008/09 | EPNL | 3 | 44 | 26 | 12 | 8 | 6 | 46 | 41 | izstop |
| 2009/10 | MNZ | 4 | 40 | 20 | 12 | 4 | 4 | 81 | 31 | / |
| 2010/11 | EPNL | 3 | 49 | 23 | 16 | 1 | 6 | 56 | 30 | / |
| 2011/12 | 3. SNL | 7 | 36 | 26 | 10 | 6 | 10 | 45 | 49 | / |
| 2012/13 | 3. SNL | 3 | 39 | 24 | 11 | 6 | 7 | 49 | 31 | / |
| 2013/14 | 3. SNL | 5 | 40 | 26 | 12 | 4 | 10 | 66 | 47 | / |
| 2014/15 | 3. SNL | 2 | 54 | 25 | 16 | 6 | 3 | 73 | 30 | / |
| 2015/16 | 3. SNL | 8 | 34 | 27 | 10 | 4 | 13 | 31 | 38 | šestnajstina finala |
| 2016/17 | 3. SNL | 7 | 36 | 27 | 10 | 6 | 11 | 44 | 36 | / |
| 2017/18 | 3. SNL | 3 | 47 | 28 | 14 | 5 | 9 | 75 | 37 | / |
| 2018/19 | 3. SNL | 6 | 28 | 28 | 8 | 4 | 16 | 31 | 50 | / |
| 2019/20* | 3. SNL | 11 | 14 | 14 | 3 | 5 | 6 | 16 | 28 | / |
| 2020/21* | 3. SNL | 2 | 42 | 19 | 13 | 3 | 3 | 42 | 15 | / |
| 2021/22 | 3. SNL | 5 | 47 | 26 | 13 | 8 | 5 | 52 | 26 | brez pravice |
| 2022/23 | 3. SNL | 5 | 39 | 26 | 10 | 9 | 7 | 43 | 33 | 1/32 finala |
| Skupaj | 1. SNL | 0 naslovov | 140 | 170 | 49 | 41 | 80 | 195 | 336 | 0 pokalov |
