FC Koper

Iz Slovenska nogometna enciklopedija
Jump to navigation Jump to search

Zgodovina

Nogometni klub Koper je bil ustanovljen leta 1920 kot Circolo Sportivo Capodistria. Po priključitvi Julijske Krajine Italiji se je skupaj z ostalimi lokalnimi klubi vključil v uradna prvenstvena tekmovanja s sezono 1922/23. Uvrščen je bil v četrto ligo, Quarta Divisione, a se je že v prvem letu prebil v višji rang, kjer je nato več let igral z znanimi klubi iz Trsta, Reke in Pule. Leta 1927 se je klub preimenoval v Unione Sportiva Capodistriana ter sprejel rumeno-modro barvno kombinacijo, največji uspeh pa je dosegel leto kasneje, ko se je uvrstil v drugo divizijo. Leta 1931 je prenehal delovati, ob koncu vojne pa je bil obnovljen, a ukinjen z oblastnim odlokom 27. junija 1946.

Leta 1946 je bilo ustanovljeno Športno društvo (Sociaeta Sportiva) Aurora, ki je prva leta tekmovalo v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja. Z integracijo cone B v Jugoslavijo in ustanovitvijo Nogometne podveze Koper so tamkajšnji klubi v začetku petdesetih dobili priložnost, da se uvrstijo v slovenske lige. S podzveznim naslovom v sezoni 1952/53 se je Aurora, med sezono združena z Meduzo, kvalificirala za republiško ligo zahod, kjer je igrala dve sezoni, v katerih je zasedla četrto in šesto mesto. Leta 1955 se je liga preoblikovala v ljubljansko-primorsko ligo, Aurora pa se je preimenovala v NK Koper. Koper je v prvi sezoni iz tekmovanja izpadel ter nato osem let igral v lokalni primorski oziroma koprski ligi. Leta 1958 je kot prvak izgubil kvalifikacije za napredovanje, leta 1960 pa se je preimenoval v Tomos Koper.

Tomos je leta 1962 po hudem boju s sosednjo Izolo za las ostal brez naslova, ki ga je nato osvojil naslednjo leto, a je kot prvak koprske podzveze izpadel v kvalifikacijah za republiško ligo proti hrastniškemu Bratstvu. Sledilo je preimenovanje v Koper ter nov podzvezni naslov in nov neuspeh, saj ga je leta 1964 v kvalifikacijah izločil še mariborski Branik. Kljub temu se je Koper tedaj uvrstil v močnejšo ligo, saj je bila uvedena nova zahodna conska nogometna liga, v kateri so nastopili najboljši klubi iz zahodnih podzvez. Moštvo trenerja Alda Prašnikarja na čelu s Cubanom, Jermanišem, Vižintinom, Škorjancem in Kavaličem je zlasti v zaključku nadigralo tekmece ter se s štirimi točkami prednosti pred Kamnikom suvereno uvrstilo na republiški nivo.

V republiški ligi je Koper igral zgolj eno sezono, saj je bil nekoliko nepričakovano povsem nekonkurenčen in je z zadnjim mestom izpadel nazaj v consko ligo. Slednjo je leta 1967 kljub številnim odhodom spet osvojil ter se tako vrnil v republiško ligo, a je čez dve leti iz nje vnovič izpadel. Leta 1971 je moštvo še tretjič suvereno osvojilo consko ligo, tokrat s kar petimi točkami prednosti pred Zagorjem, precej bolje pa mu je nato šlo tudi na višjem nivoju, saj so v naslednji sezoni Pišlar, Pavletič, Ambrožič, Samec, Jovanović in soigralci osvojili odlično peto mesto. V naslednjih sezonah jim je šlo nato nekoliko slabše in leta 1975 je klub z zadnjim mestom zopet izpadel iz republiške lige.

V drugi polovici sedemdesetih je Koper dosegel najnižjo točko, saj je bila s portoroškimi sklepi najprej ukinjena conska liga, nato pa je bila za nosilca selekcije na Obali določena Izola, tako da je klub leta 1977 ostal celo brez članske ekipe v tekmovalnem sistemu. Najboljši igralci so v Izoli igrali za tako imenovano selekcijo Obale, v Kopru pa se je igrala zgolj lokalna rekreacijska liga. Leta 1979 je bil nato Koper uvrščen v novo območno ligo zahod, ki jo je že v prvi sezoni osvojil in se tako po daljšem času spet uvrstil v republiško ligo. V prvi polovici osemdesetih se je moštvo učvrstilo med najboljšimi slovenskimi ekipami, saj je v letih 1983 in 1984 dvakrat zaporedoma osvojilo četrto mesto.

Vrhunec je nato prišel v sezoni 1984/85, ko je Koper pod vodstvom Luča Pertiča s točko prednosti pred trboveljskim Rudarjem senzacionalno osvojil naslov republiškega prvaka ter se uvrstil v drugo zvezno ligo zahod, kjer se je lahko prvič meril z velikani jugoslovanskega nogometa. Čosić, Jermaniš, Kariž, Omanović, Voljč, Studen in soigralci so sezono začeli solidno, a so morali kasneje vseeno pričakovano priznati premoč tekmecem ter se posloviti od tekmovanja. Sledilo je drugo mesto ter nov republiški naslov leta 1988, potem ko je moštvo Milana Miklaviča v zaključku strlo Maribor. Ker je bila istega leta uvedena enotna druga jugoslovanska liga, je moral Koper za uvrstitev vanjo igrati še kvalifikacije, kjer pa je nesrečno izgubil proti ekipi iz Bačke Palanke. V zadnjih treh sezonah pred osamosvojitvijo je moštvo tako nastopalo v medrepubliški ligi zahod.

Po osamosvojitvi se je Koper skupaj s preostalimi medrepubliškimi ligaši pridružil Prvi slovenski nogometni ligi, v kateri so se znašla moštva precej različne kvalitete. Poljšak, Badžim, Ban, Galič, Rudonja, Benedejčič in soigralci so z osmim mestom razočarali, nič bolje pa nato kanarčkom ni šlo niti v naslednjih sezonah, tako da so leta 1995 celo izpadli iz tekmovanja. Liga se ja namreč skrčila, Koper pa v dodatnih kvalifikacijah ni bil kos kakovostni zasedbi ljubljanskega Železničarja. V naslednji sezoni je v drugi ligi za istim nasprotnikom na šestem mestu zaostal kar za 26 točk, a ga je Nogometna zveza Slovenije kljub temu za zeleno mizo po nekakšnem regionalnem ključu uvrstila v prvo ligo. Tam relativno skromni ekipi pričakovano ni šlo najbolje, tako da je prihodnje leto z zadnjim mestom spet izpadla.

Leta 1998 se je moštvo po številnih menjavah na klopi vrnilo v prvo ligo, a je še enkrat več takoj izpadlo, stabilizacija pa je nato prišla šele po letu 2000, ko so se rumeno-modri še tretjič vrnili med elito. Dve leti kasneje so Hasić, Gunjač, Poljšak, Bečaj, Jermaniš, Vitagliano in soigralci osvojili tretje mesto, dobro pa jim je šlo leto kasneje tudi v Pokalu Intertoto, saj so se prebili vse do polfinala. V letih 2006 in 2007 je Koper z zmagama nad Celjem in Mariborom osvojil dve zaporedni pokalni lovoriki, leta 2008 pa je moštvo pod vodstvom Vlada Badžima osvojilo še odlično drugo mesto. Posledično je klub trikrat nastopil v Pokalu UEFA, kjer pa je prav vselej izpadel že v prvem krogu. Leta 2010 so Pavlin, Viler, Brulc, Karić, Rajčević in soigralci z veliko prednostjo pred Mariborm osvojili prvi naslov državnega prvaka ter s tem poskrbeli za največji uspeh v zgodovini kluba.

V Ligi prvakov je moštvo kljub dobri predstavi izpadlo proti zagrebškemu Dinamu, nekoliko slabše pa mu je v naslednjih sezonah šlo tudi v ligi, saj ni več aktivno posegalo v boj za najboljšega. Leta 2014 je bil klub pod vodstvom Rodolfa Vanolija še drugi, nato pa je sledil precejšen padec vse do osmega v naslednjih dveh sezonah. Vmes je klub leta 2015 osvojil še svojo tretjo pokalno lovoriko, nadaljevali pa so se tudi slabši nastopi v evropskih pokalih, kjer je ekipo nazadnje izločil Hajduk. Finančne težave so klub pripeljale do prisilne poravnave, zveza pa mu je leta 2017 celo onemogočila tekmovanje v državnih ligah ter ga poslala v primorsko ligo. Z zmagami v četrtem, tretjem in drugem rangu se je moštvo leta 2020 vrnilo v prvo ligo, dve leti kasneje pa celo osvojilo pokal in bilo vse do zadnjega kroga tudi v boj za naslov.

Stadion

Klub je sprva domoval na prostoru nekdanjih solin na Rivi Castel Leone, po vojni pa je bil leta 1949 na mestu tedanjega športnega igrišča zgrajen stadion Bonifika. Sprva je imel tribuno za približno 2000 gledalcev, tekališče in slačilnice, svečana otvoritev pa je potekala s proslavo prvega maja. Leta 2010 je stadion dobil reflektorje, zgrajena je bila nova južna tribuna, popolnoma prenovljena pa glavna vzhodna. Leta 2021 bi morala biti zgrajena še zahodna, a se to ni zgodilo, tako da na dveh straneh ostajata zgolj montažni tribuni.

Trenutna kapaciteta stadiona je 4.047 sedišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z Olimpijo leta 1987, ko se je zbralo 10.000 gledalcev.

Lovorike

Sezone po osamosvojitvi

Sezona Liga Mesto Točke T Z R P DG PG Pokal NZS
1991/92 1. SNL 8 43 40 15 13 12 38 33 osmina finala
1992/93 1. SNL 8 35 34 11 13 10 41 45 osmina finala
1993/94 1. SNL 7 32 30 11 10 9 43 38 šestnajstina finala
1994/95 1. SNL 11 26 30 9 8 13 24 34 šestnajstina finala
1995/96 1. SNL 6 41 29 11 8 10 33 30 osmina finala
1996/97 1. SNL 10 31 36 8 7 21 28 61 /
1997/98 1. SNL 2 68 30 20 8 2 75 20 šestnajstina finala
1998/99 1. SNL 11 32 33 8 8 17 34 61 /
1999/00 1. SNL 1 72 30 22 6 2 76 21 osmina finala
2000/01 1. SNL 6 46 33 12 10 11 43 43 /
2001/02 1. SNL 3 56 33 15 11 7 45 26 osmina finala
2002/03 1. SNL 5 45 31 12 9 10 41 41 šestnajstina finala
2003/04 1. SNL 4 50 32 13 11 8 41 32 osmina finala
2004/05 1. SNL 11 36 32 9 9 14 38 41 osmina finala
2005/06 1. SNL 3 57 36 16 9 11 49 39 zmagovalec
2006/07 1. SNL 6 45 36 10 15 11 51 46 zmagovalec
2007/08 1. SNL 2 64 36 18 10 8 68 50 polfinale
2008/09 1. SNL 8 42 36 10 12 14 39 47 finale
2009/10 1. SNL 1 73 36 21 10 5 59 35 osmina finala
2010/11 1. SNL 3 60 36 17 9 10 57 43 polfinale
2011/12 1. SNL 4 58 36 16 10 10 48 35 četrtfinale
2012/13 1. SNL 4 55 36 14 13 9 52 42 četrtfinale
2013/14 1. SNL 2 69 36 21 6 9 52 36 šestnajstina finala
2014/15 1. SNL 8 40 36 12 4 20 35 58 zmagovalec
2015/16 1. SNL 8 40 36 11 7 18 40 54 četrtfinale
2016/17 1. SNL 6 50 36 12 14 10 43 40 osmina finala
2017/18 EPNL 1 65 23 21 2 0 118 2 osmina finala
2018/19 3. SNL 1 71 28 23 2 3 111 15 četrtfinale
2019/20* 2. SNL 1 44 20 13 5 2 42 13 četrtfinale
2020/21 1. SNL 9 42 36 11 9 16 41 56 polfinale
2021/22 1. SNL 2 67 36 19 10 7 54 38 zmagovalec
2022/23 1. SNL 6 50 36 14 8 14 46 40 četrtfinale
Skupaj 1. SNL 1 naslov 1244 904 345 255 304 1150 1114 4 pokali
Piškotki nam pomagajo pri zagotavljanju naših storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.