Prva slovenska ženska nogometna liga: razlika med redakcijama
| Vrstica 123: | Vrstica 123: | ||
|- | |- | ||
| style="text-align:center"|[[Ženska liga 2023/24|2023/24]] | | style="text-align:center"|[[Ženska liga 2023/24|2023/24]] | ||
| [[ŽNK Mura|Mura Nona]] | |||
|- | |||
| style="text-align:center"|[[Ženska liga 2024/25|2024/25]] | |||
| [[ŽNK Mura|Mura Nona]] | | [[ŽNK Mura|Mura Nona]] | ||
|} | |} | ||
Redakcija: 22:13, 25. maj 2025
Prva slovenska ženska nogometna liga oziroma 1. SŽNL
Zgodovina
Slovenska ženska nogometna liga je bila formirana po osamosvojitvi praktično iz nič, saj pred tem ženskih ligaških tekmovanj na tem prostoru ni bilo. Obstajalo je sicer nekaj ekip na čelu z Ljubljano, ki pa so igrale zgolj v jugoslovanskih zveznih ligah. Slednja je med leti 1974 in 1988 z razmaki tekmovala v prvi zvezni ligi, a tam večjih uspehov ni dosegla. Idejo o ženskem nogometu so obudili konec leta 1992, ko je bila na Nogometni zvezi Slovenije ustanovljena komisija za ženski nogomet, organizator ligaškega tekmovanja pa je postal selektor Rudi Corn. Tako se je spomladi prihodnjega leta odigrala prva sezona tekmovanja, v katerega se je prijavilo devet klubov, a jih je nastopilo zgolj osem. Prvi naslov je v boju s Škalami in Vrhniko dokaj suvereno osvojil Krim.
V prihodnjih letih je entuziazem nekoliko upadel in vsako sezono je nastopilo manj klubov. V sezoni 1993/94, ko je svoj edini naslov osvojil ižakovski Tesar, je tekmovalo sedem ekip, prihodnje leto pa le še šest. V tem času sta se kot najmočnejša slovenska ženska kluba uveljavila Ilirija, ki je bila nekakšno nadaljevanje Krima, ter Jarše. Leta 1995 so Ljubljančanke zanesljivo slavile brez poraza, nato je naslov odšel v Jarše, v letih 1997 in 1998 pa je spet kraljevala Ilirija. Ob tem je bil tedaj dosežen tudi negativni rekord, saj so v sezoni 1996/97 v ligi tekmovale zgolj tri ekipe, poleg omenjenih dveh še Koper. Po letu 1998 se je začelo stanje zopet izboljševati in pojavili so se številni novi kolektivi. V sezoni 1998/99 je v ligi spet nastopilo osem klubom, svoj zadnji naslov pa so osvojile Jarše.
Na prelomu tisočletja se je začel ženski nogomet razvijati zlasti v Novem mestu, Mariboru in Velenju, kjer so domovale ŽNK Škale, ki so leta 2000 po napetem boju osvojile svoj prvi naslov. V sezoni 2000/01 jih je ugnala Ilirija, ki pa je že leto kasneje, ko se je naslov vrnil v Velenje, povsem izginila. Hkrati je prišlo tudi do združitve med Škalami in Mariborom, tako da je v sezoni 2002/03 spet nastopilo zgolj šest klubov. Sezona je prinesla vzpon Krke, ki je zabila prek sto golov in se za dlje časa zavihtela na vrh slovenskega ženskega nogometa. Do leta 20011 so Novomeščanke osvojila kar osem naslov, edinkrat ko so morale priznati premoč tekmicam pa je bilo v sezoni 2005/06, ko je z majhno prednostjo do svoje prve lovorike uspelo priti Pomurje.
Po letu 2011 je Krka zapadla v finančne težave, tako da je primat prevzelo Pomurje, ki je sprva delovalo v Beltincih, od sezone 2022/23 dalje pa tekmuje pod okriljem Mure. Do leta 2015 so bile Pomurke brez prave konkurence, nato pa se je formirala Olimpija, ki je v sezoni 2016/17 že prišla do prve lovorike. A njena vladavina ni trajala prav dolgo, saj je leta 2018 osvojila še drugi naslov, nato pa se je na vrh spet vrnilo Pomurje. Leta 2020 prvak ni bil razglašen, v naslednji sezoni pa je za največ pozornosti poskrbela zveza, ki je kljub okužbam dovolila igranje Olimpiji, tako da je ta v Mariboru na tekmi brez nasprotnika zmagala z 0:12. V sezoni 2021/22 sta favorizirani ekipi poskrbeli za izjemno napetost, saj sta bili na vrhu točkovno izenačeni, o naslovu pa je odločil izkupiček iz medsebojnih srečanj.
