NK Zagorje - Zgodovina strani

Viator&Vektor ob 11:53, 31. maj 2026

2026-05-31T11:53:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:53, 31. maj 2026
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	\| vzdevek = Proletarci		\| vzdevek = Proletarci
	\| stadion = Mestni stadion, Zagorje		\| stadion = Mestni stadion, Zagorje
	\| predsednik = ~~Miloš Roglič~~		\| predsednik = Adil Macanović
	\| trener = Nejc Vozelj		\| trener = Nejc Vozelj
	\| spletna_stran = https://www.nkzagorje.si/		\| spletna_stran = https://www.nkzagorje.si/

Viator&Vektor ob 11:52, 31. maj 2026

2026-05-31T11:52:22Z

@@ Vrstica 460: / Vrstica 460: @@
 |40
 |[[Pokal NZS 2024/25|1/64 finala]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 08:02, 7. avgust 2025

2025-08-07T08:02:00Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:02, 7. avgust 2025
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| stadion = Mestni stadion, Zagorje		\| stadion = Mestni stadion, Zagorje
	\| predsednik = Miloš Roglič		\| predsednik = Miloš Roglič
	\| trener = ~~Anton Škofca~~		\| trener = Nejc Vozelj
	\| spletna_stran = https://www.nkzagorje.si/		\| spletna_stran = https://www.nkzagorje.si/
	}}		}}
Vrstica 448:		Vrstica 448:
	\|34		\|34
	\|[[Pokal NZS 2023/24\|1/64 finala]]		\|[[Pokal NZS 2023/24\|1/64 finala]]
			\|-
			\|2024/25
			\|RLL
			\|8
			\|38
			\|26
			\|12
			\|2
			\|12
			\|54
			\|40
			\|[[Pokal NZS 2024/25\|1/64 finala]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 17:12, 27. julij 2024

2024-07-27T17:12:35Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:12, 27. julij 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	}}		}}
	==Zgodovina==		==Zgodovina==
	Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen ~~leta~~ 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih rudarjev z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.		Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen junija 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih rudarjev z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.

	Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek, Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.		Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek, Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.

Viator&Vektor ob 05:58, 2. junij 2024

2024-06-02T05:58:53Z

@@ Vrstica 436: / Vrstica 436: @@
 |31
 |[[Pokal NZS 2022/23|šestnajstina finala]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 09:56, 21. avgust 2023

2023-08-21T09:56:39Z

@@ Vrstica 424: / Vrstica 424: @@
 |30
 |/
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 17:30, 27. junij 2023

2023-06-27T17:30:39Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:30, 27. junij 2023
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.		Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.

	Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.		Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da so se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.

	Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.		Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.

Viator&Vektor ob 17:30, 27. junij 2023

2023-06-27T17:30:11Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:30, 27. junij 2023
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.		Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.

	Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj je so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.		Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.

	Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.		Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.

Viator&Vektor ob 17:27, 27. junij 2023

2023-06-27T17:27:43Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:27, 27. junij 2023
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen leta 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih rudarjev z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.		Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen leta 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih rudarjev z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.

	Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.		Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek, Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.

	V sezoni 1950 je Proletarec posledično nastopal v republiškem tekmovanju, kjer pa je pa po solidnem začetku na koncu izpadel, saj je v zadnjih devetih tekmah zbral zgolj točko. Naslednje leto je moštvo spet tekmovalo v drugi ligi, ki je bila po novem razdeljena na dve skupini, kot prvak vzhodne pa je Proletarec v kvalifikacijah razočaral in zasedel zadnje četrto mesto. Leta 1952 je bila ustanovljena mariborska podzveza, s čimer se je Zasavje preselilo na zahod pod Ljubljano, tako da je moštvo nastopilo v ligi zasavskega centra, kjer je sicer slavilo, a ga je nato v odločilni izločilni tekmi visoko porazil [[NK Krim\|Krim]]. Z razširitvijo republiške lige je zveza nato klub jeseni vendarle uvrstila v višji rang, a se tam s sedmim mestom ni pretirano izkazal. Z ustanovitvijo celjske podzveze je sledila nova selitev na vzhod, kjer se je Proletarec v nekoliko šibkejši konkurenci hitro učvrstil na sredini razpredelnice.		V sezoni 1950 je Proletarec posledično nastopal v republiškem tekmovanju, kjer pa je pa po solidnem začetku na koncu izpadel, saj je v zadnjih devetih tekmah zbral zgolj točko. Naslednje leto je moštvo spet tekmovalo v drugi ligi, ki je bila po novem razdeljena na dve skupini, kot prvak vzhodne pa je Proletarec v kvalifikacijah razočaral in zasedel zadnje četrto mesto. Leta 1952 je bila ustanovljena mariborska podzveza, s čimer se je Zasavje preselilo na zahod pod Ljubljano, tako da je moštvo nastopilo v ligi zasavskega centra, kjer je sicer slavilo, a ga je nato v odločilni izločilni tekmi visoko porazil [[NK Krim\|Krim]]. Z razširitvijo republiške lige je zveza nato klub jeseni vendarle uvrstila v višji rang, a se tam s sedmim mestom ni pretirano izkazal. Z ustanovitvijo celjske podzveze je sledila nova selitev na vzhod, kjer se je Proletarec v nekoliko šibkejši konkurenci hitro učvrstil na sredini razpredelnice.

Viator&Vektor ob 10:17, 17. januar 2023

2023-01-17T10:17:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:17, 17. januar 2023
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	}}		}}
	==Zgodovina==		==Zgodovina==
	Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen leta 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih ~~Rudarjev~~ z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.		Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen leta 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih rudarjev z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.

	Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.		Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:30, 27. junij 2023
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.		Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.

	Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.		Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da so se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.

	Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.		Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:30, 27. junij 2023
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.		Leta 1965 je prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb v zagorskem nogometu, saj se je Proletarec po prvem krogu združil s sosednjo Svobodo, s čimer je formalno nastal Nogometni klub Zagorje. Ta je že v prvi sezoni po napetem boju z [[NK Litija\|Litijo]] osvojil ljubljansko ligo ter se tako le uvrstil v consko tekmovanje, kjer so igrali še klubi iz Primorske, Gorenjske in Dolenjske. V relativno zahtevni ligi se je Zagorje uspešno kosalo z nasprotniki in že v drugi sezoni so Bantan, Forte, Ojsteršek, Petrušić, brata Borštnar in soigralci posegli v boj za sam vrh, a morali ob koncu vendarle priznati premoč favorizirani [[ND Ilirija 1911\|Iliriji]]. Leta 1969 je moštvo zasedlo tretje mesto, dve leti kasneje pa še drugo, a je bilo obakrat od napredovanja kar precej oddaljeno. Sledila je nova kriza in leta 1973 je klub z zadnjim mestom spet izpadel na podzvezni nivo.

	Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj je so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.		Sredi sedemdesetih so Zagorje prizadeli še portoroški sklepi, saj so klube zamenjale regionalne selekcije, tako da se morali najboljši igralci priključiti zasedbi Zasavja, ki je svoje tekme igrala v Trbovljah. Zagorju je tko ostala zgolj lokalna rekreacija v povsem amaterski zasavski ligi, iz katere ni bilo napredovanja na višji nivo. Iz tega obdobja gre omeniti pokalni uspeh leta 1979, ko je zagorski klub pod novim starim imenom Proletarec ugnal zasedbo [[NK Rudar Trbovlje\|trboveljskega Rudarja]]. Leta 1981 je zveza klub uvrstila v [[Slovenska območna liga\|območno ligo vzhod]], kjer je nato moštvo odigralo kar deset sezon, a kljub določenim nihanjem kakšnih vidnejših rezultatov ni zabeležilo. Tik pred osamosvojitvijo je sledila nova selitev na zahod ter takojšen izjemen uspeh, saj je ekipa Vinka Žibreta v sezoni 1990/91 osvojila naslov prvaka ter se uvrstila v slovensko ligo.

	Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.		Proletarec je po osamosvojitvi nastopil v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]], ki je tedaj štela kar 21 članov, Buovski, Žibret, Grešak, Žlak, Petrušić, Hadžić in soigralci pa so po napetem zaključku s 14. mestom uspeli priti do obstanka. Naslednja sezona je bila malenkost slabša in zagorski klub pod sponzorskim imenom Elektroelement se je moral, potem ko ga je v zadnjem krogu porazil [[NK Celje\|Publikum]], posloviti od tekmovanja. Devetdeseta leta je Zagorje preživelo v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je najboljši rezultat zabeležilo v sezoni 1994/95, ko je na tretjem mestu za [[NK Nafta 1903\|Nafto]] in kvalifikacijami zaostalo zgolj zaradi slabšega izkupička iz medsebojnih tekem. V naslednjih sezonah je moštvu šlo slabše, nekoliko pa se dvignilo šele leta 2000, ko je pod vodstvom Staneta Bevca prilezlo do šestega mesta.

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:27, 27. junij 2023
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen leta 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih rudarjev z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.		Nogometni klub Zagorje je bil uradno ustanovljen leta 1923 kot SK Jupiter, neprekinjeno pa deluje od leta 1930, ko je bilo ustavljeno SK Zagorje. Po nekaterih podatkih naj bi se Jupiter vključil v [[Ljubljanska nogometna podzveza\|Ljubljansko nogometno podzvezo]], a v uradnih tekmovanjih ni nastopal, deloval pa je zgolj eno leto. Podobno kot v sosednjih Trbovljah so oblasti klub po spopadu zasavskih rudarjev z Orjuno razpustile zaradi prekoračenja delokroga. Oktobra 1930 je bil ustanovljen nov klub, ki je od naslednjega leta dalje igral v prvenstvu trboveljske skupine celjskega okrožja, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegel. Leta 1935 se je uvrstil v finale, kjer je visoko izgubil s Hrastnikom, po letu 1937 pa v ligaških tekmah ni več nastopal.

	Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.		Po vojni je junija 1945 nastalo Fizkulturno društvo Zagorje, ki je spomladi prihodnje leto nastopilo v prvenstvenem tekmovanju celjskega okrožja, kjer je zasedlo zadnje mesto. Konec leta se je klub preoblikoval v Sindikalno fizkulturno društvo Proletarec, v sezoni 1947/48 pa je osvojil prvenstvo celjskega okraja ter se uvrstil v kvalifikacije za drugo republiško ligo. V prvem krogu je moštvo ugnalo ljubljanski policijski klub Miličnik, v drugem pa še [[NK Pobrežje\|Pobrežje]], s čimer se je uvrstilo v višji rang. Tudi tam je bil Proletarec uspešen, saj je zasedel tretje mesto, tako da je jeseni 1949 nastopil še v kvalifikacijah za [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. V relativno močni konkurenci so Škrabanja, Rupnik, Drnovšek, Hauptman, brata Prosnik in soigralci suvereno osvojil prvo mesto ter s tem dosegli največji uspeh v dotedanji klubski zgodovini.

	V sezoni 1950 je Proletarec posledično nastopal v republiškem tekmovanju, kjer pa je pa po solidnem začetku na koncu izpadel, saj je v zadnjih devetih tekmah zbral zgolj točko. Naslednje leto je moštvo spet tekmovalo v drugi ligi, ki je bila po novem razdeljena na dve skupini, kot prvak vzhodne pa je Proletarec v kvalifikacijah razočaral in zasedel zadnje četrto mesto. Leta 1952 je bila ustanovljena mariborska podzveza, s čimer se je Zasavje preselilo na zahod pod Ljubljano, tako da je moštvo nastopilo v ligi zasavskega centra, kjer je sicer slavilo, a ga je nato v odločilni izločilni tekmi visoko porazil [[NK Krim\|Krim]]. Z razširitvijo republiške lige je zveza nato klub jeseni vendarle uvrstila v višji rang, a se tam s sedmim mestom ni pretirano izkazal. Z ustanovitvijo celjske podzveze je sledila nova selitev na vzhod, kjer se je Proletarec v nekoliko šibkejši konkurenci hitro učvrstil na sredini razpredelnice.		V sezoni 1950 je Proletarec posledično nastopal v republiškem tekmovanju, kjer pa je pa po solidnem začetku na koncu izpadel, saj je v zadnjih devetih tekmah zbral zgolj točko. Naslednje leto je moštvo spet tekmovalo v drugi ligi, ki je bila po novem razdeljena na dve skupini, kot prvak vzhodne pa je Proletarec v kvalifikacijah razočaral in zasedel zadnje četrto mesto. Leta 1952 je bila ustanovljena mariborska podzveza, s čimer se je Zasavje preselilo na zahod pod Ljubljano, tako da je moštvo nastopilo v ligi zasavskega centra, kjer je sicer slavilo, a ga je nato v odločilni izločilni tekmi visoko porazil [[NK Krim\|Krim]]. Z razširitvijo republiške lige je zveza nato klub jeseni vendarle uvrstila v višji rang, a se tam s sedmim mestom ni pretirano izkazal. Z ustanovitvijo celjske podzveze je sledila nova selitev na vzhod, kjer se je Proletarec v nekoliko šibkejši konkurenci hitro učvrstil na sredini razpredelnice.