NK Rudar Trbovlje - Zgodovina strani

Viator&Vektor ob 07:30, 29. maj 2026

2026-05-29T07:30:05Z

@@ Vrstica 464: / Vrstica 464: @@
 |54
 |[[Pokal NZS 2024/25|1/64 finala]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 14:47, 25. maj 2025

2025-05-25T14:47:58Z

@@ Vrstica 452: / Vrstica 452: @@
 |35
 |[[Pokal NZS 2023/24|šestnajstina finala]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 05:52, 2. junij 2024

2024-06-02T05:52:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:52, 2. junij 2024
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	\| ustanovitev = 1922		\| ustanovitev = 1922
	\| kraj = Trbovlje		\| kraj = Trbovlje
	\| liga = [[~~Regionalna ljubljanska~~ liga]]		\| liga = [[Tretja slovenska nogometna liga]]
	\| vzdevek = Knapi, zeleno-črni		\| vzdevek = Knapi, zeleno-črni
	\| stadion = Športni park Rudar, Trbovlje		\| stadion = Športni park Rudar, Trbovlje
Vrstica 440:		Vrstica 440:
	\|37		\|37
	\|[[Pokal NZS 2022/23\|predkrog]]		\|[[Pokal NZS 2022/23\|predkrog]]
			\|-
			\|2023/24
			\|RLL
			\|1
			\|62
			\|26
			\|20
			\|2
			\|4
			\|70
			\|35
			\|[[Pokal NZS 2023/24\|šestnajstina finala]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 09:54, 21. avgust 2023

2023-08-21T09:54:51Z

@@ Vrstica 428: / Vrstica 428: @@
 |29
 |/
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 11:22, 10. september 2022

2022-09-10T11:22:51Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:22, 10. september 2022
Vrstica 226:		Vrstica 226:
	\|-		\|-
	\|2005/06		\|2005/06
	\|~~1. MNZ~~		\|RLL
	\|3		\|3
	\|42		\|42

Viator&Vektor ob 11:16, 10. september 2022

2022-09-10T11:16:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:16, 10. september 2022
Vrstica 31:		Vrstica 31:

	==Stadion==		==Stadion==
	Klub je sprva domoval na Kipah nad Terezijo, leta 1931 pa se je preselil na novo igrišče pod rudarsko bolnišnico na približni lokaciji sedanjega stadiona. Otvoritev je potekala na praznik 8. septembra, Amater pa se je v prijateljskih tekmah pomeril z ljubljanskima kluboma Primorjem in Svobodo. Po vojni so igrišče obrnili pravokotno, leta 1952 so uredili leseno tribuno in spremljevalne prostore, leta 1958 pa je stadion dobil ~~naravno travo~~. Glavno tribuno so zgradili leta 1961, leta 2008 pa so položili umetno ~~podlago~~.		Klub je sprva domoval na Kipah nad Terezijo, leta 1931 pa se je preselil na novo igrišče pod rudarsko bolnišnico na približni lokaciji sedanjega stadiona. Otvoritev je potekala na praznik 8. septembra, Amater pa se je v prijateljskih tekmah pomeril z ljubljanskima kluboma Primorjem in Svobodo. Po vojni so igrišče obrnili pravokotno, leta 1952 so uredili leseno tribuno in spremljevalne prostore, leta 1958 pa je stadion dobil travnato podlago. Glavno tribuno so zgradili leta 1961, leta 2008 pa so položili umetno travo.

	Trenutna kapaciteta stadiona je 1.000 sedišč in približno 500 stojišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z velenjskim Rudarjem leta 1979, ko se je zbralo 4.500 gledalcev.		Trenutna kapaciteta stadiona je 1.000 sedišč in približno 500 stojišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z velenjskim Rudarjem leta 1979, ko se je zbralo 4.500 gledalcev.

Viator&Vektor ob 11:15, 10. september 2022

2022-09-10T11:15:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:15, 10. september 2022
Vrstica 31:		Vrstica 31:

	==Stadion==		==Stadion==
	Klub je sprva domoval na Kipah nad Terezijo, leta 1931 pa se je preselil na novo igrišče pod rudarsko bolnišnico na približni lokaciji sedanjega stadiona. Otvoritev je potekala na praznik 8. septembra, Amater pa se je v prijateljskih tekmah pomeril z ljubljanskima kluboma Primorjem in Svobodo. Po vojni so igrišče obrnili pravokotno, leta 1952 so uredili leseno tribuno in spremljevalne prostore, leta 1958 pa je stadion dobil naravno travo. Glavno tribuno so zgradili leta 1961, leta 2008 pa so položili umetno ~~travo~~.		Klub je sprva domoval na Kipah nad Terezijo, leta 1931 pa se je preselil na novo igrišče pod rudarsko bolnišnico na približni lokaciji sedanjega stadiona. Otvoritev je potekala na praznik 8. septembra, Amater pa se je v prijateljskih tekmah pomeril z ljubljanskima kluboma Primorjem in Svobodo. Po vojni so igrišče obrnili pravokotno, leta 1952 so uredili leseno tribuno in spremljevalne prostore, leta 1958 pa je stadion dobil naravno travo. Glavno tribuno so zgradili leta 1961, leta 2008 pa so položili umetno podlago.

	Trenutna kapaciteta stadiona je 1.000 sedišč in približno 500 stojišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z velenjskim Rudarjem leta 1979, ko se je zbralo 4.500 gledalcev.		Trenutna kapaciteta stadiona je 1.000 sedišč in približno 500 stojišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi z velenjskim Rudarjem leta 1979, ko se je zbralo 4.500 gledalcev.

Viator&Vektor ob 11:10, 10. september 2022

2022-09-10T11:10:41Z

Prikaži spremembe

Viator&Vektor ob 09:39, 10. september 2022

2022-09-10T09:39:26Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:39, 10. september 2022
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Nogometni klub Rudar Trbovlje je bil ustanovljen 24. aprila 1922 kot DSK Zora. V sezoni 1923/24 je nastopal v drugem razredu celjske skupine, a bil po junijskem spopadu z Orjuno razpuščen. Leta 1926 so bivši člani ustanovili SK Svobodo, ki se je marca 1927 preimenovala v Amater. Amater je nastopal v tekmovanju trboveljske skupine v okviru celjskega okrožja [[Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze\|prvenstva LNP]], kjer je bil njegov glavni tekmec meščanski SK Trbovlje. Klub je prvi naslov trboveljskega prvaka osvojil leta 1928, v naslednjih letih pa je bil najboljši še trikrat, a je vselej izpadel proti prvaku Celja. Po letu 1932 se je tekmovalni sistem spremenil, leta 1936 pa se je Amater uvrstil v prvi razred. Najboljši rezultat je klub dosegel v sezonah 1936/37 in 1940/41, ko je bil tretji.		Nogometni klub Rudar Trbovlje je bil ustanovljen 24. aprila 1922 kot DSK Zora. V sezoni 1923/24 je nastopal v drugem razredu celjske skupine, a bil po junijskem spopadu z Orjuno razpuščen. Leta 1926 so bivši člani ustanovili SK Svobodo, ki se je marca 1927 preimenovala v Amater. Amater je nastopal v tekmovanju trboveljske skupine v okviru celjskega okrožja [[Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze\|prvenstva LNP]], kjer je bil njegov glavni tekmec meščanski SK Trbovlje. Klub je prvi naslov trboveljskega prvaka osvojil leta 1928, v naslednjih letih pa je bil najboljši še trikrat, a je vselej izpadel proti prvaku Celja. Po letu 1932 se je tekmovalni sistem spremenil, leta 1936 pa se je Amater uvrstil v prvi razred. Najboljši rezultat je klub dosegel v sezonah 1936/37 in 1940/41, ko je bil tretji.

	Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. ~~S tem~~ se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.		Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. Tako se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.

	Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].		Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].

Viator&Vektor ob 09:33, 10. september 2022

2022-09-10T09:33:04Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:33, 10. september 2022
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. S tem se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.		Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. S tem se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.

	Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri pa so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].		Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].

	Po letu 1955 so se tekmovanju pridružili še bližnji hrvaški klubi in liga je dobila nov naziv Maribor – Varaždin – Celje. Po tretjem in drugem mestu so knapi leta 1958 postali prvaki, a jih je nato v kvalifikacijah za drugo zvezno ligo po zaslugi boljšega razmerja golov ugnal [[NK Olimpija Ljubljana\|ljubljanski Odred]]. Istega leta se je klub formalno združil z lokalnima kluboma Slogo in Svobodo, nato pa je sledilo novo večletno nastopanje v obnovljeni republiški ligi. Rudar se je v naslednjih sezonah tam večinoma vrtel okrog tretjega mesta, v sam boj za naslov prvaka pa praviloma ni posegal. Sredi šestdesetih je moštvo zapadlo v krizo in zdrsnilo v spodnji dom nastopajočih, med najboljše slovenske klube pa se je nato spet vrnilo po letu 1967.		Po letu 1955 so se tekmovanju pridružili še bližnji hrvaški klubi in liga je dobila nov naziv Maribor – Varaždin – Celje. Po tretjem in drugem mestu so knapi leta 1958 postali prvaki, a jih je nato v kvalifikacijah za drugo zvezno ligo po zaslugi boljšega razmerja golov ugnal [[NK Olimpija Ljubljana\|ljubljanski Odred]]. Istega leta se je klub formalno združil z lokalnima kluboma Slogo in Svobodo, nato pa je sledilo novo večletno nastopanje v obnovljeni republiški ligi. Rudar se je v naslednjih sezonah tam večinoma vrtel okrog tretjega mesta, v sam boj za naslov prvaka pa praviloma ni posegal. Sredi šestdesetih je moštvo zapadlo v krizo in zdrsnilo v spodnji dom nastopajočih, med najboljše slovenske klube pa se je nato spet vrnilo po letu 1967.

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:39, 10. september 2022
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Nogometni klub Rudar Trbovlje je bil ustanovljen 24. aprila 1922 kot DSK Zora. V sezoni 1923/24 je nastopal v drugem razredu celjske skupine, a bil po junijskem spopadu z Orjuno razpuščen. Leta 1926 so bivši člani ustanovili SK Svobodo, ki se je marca 1927 preimenovala v Amater. Amater je nastopal v tekmovanju trboveljske skupine v okviru celjskega okrožja [[Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze\|prvenstva LNP]], kjer je bil njegov glavni tekmec meščanski SK Trbovlje. Klub je prvi naslov trboveljskega prvaka osvojil leta 1928, v naslednjih letih pa je bil najboljši še trikrat, a je vselej izpadel proti prvaku Celja. Po letu 1932 se je tekmovalni sistem spremenil, leta 1936 pa se je Amater uvrstil v prvi razred. Najboljši rezultat je klub dosegel v sezonah 1936/37 in 1940/41, ko je bil tretji.		Nogometni klub Rudar Trbovlje je bil ustanovljen 24. aprila 1922 kot DSK Zora. V sezoni 1923/24 je nastopal v drugem razredu celjske skupine, a bil po junijskem spopadu z Orjuno razpuščen. Leta 1926 so bivši člani ustanovili SK Svobodo, ki se je marca 1927 preimenovala v Amater. Amater je nastopal v tekmovanju trboveljske skupine v okviru celjskega okrožja [[Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze\|prvenstva LNP]], kjer je bil njegov glavni tekmec meščanski SK Trbovlje. Klub je prvi naslov trboveljskega prvaka osvojil leta 1928, v naslednjih letih pa je bil najboljši še trikrat, a je vselej izpadel proti prvaku Celja. Po letu 1932 se je tekmovalni sistem spremenil, leta 1936 pa se je Amater uvrstil v prvi razred. Najboljši rezultat je klub dosegel v sezonah 1936/37 in 1940/41, ko je bil tretji.

	Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. ~~S tem~~ se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.		Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. Tako se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.

	Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].		Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:33, 10. september 2022
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. S tem se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.		Po vojni je bilo 25. avgusta 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Rudar, ki se je spomladi prihodnje leto vključilo v prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. Neporaženi in z dvema točkama prednosti pred [[NK Olimp\|Olimpom]] so knapi osvojili prvo mesto, v kvalifikacijah pa nato ugnali še [[ND Slovan\|ljubljanski Borec]] ter se uvrstili v [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiško ligo]]. Tam se je Rudar kmalu učvrstili kot eden najboljših slovenskih klubov, saj je bil leta 1947 tretji, dve leti kasneje pa drugi. S tem se je moštvo skupaj z [[NK Ljubljana\|ljubljanskim Železničarjem]] uvrstilo v tretjo jugoslovansko ligo za sezono 1950, kjer pa je v močni konkurenci zasedlo predzadnje mesto. Ker je bila liga po sezoni ukinjena, so sledile kvalifikacije za [[Druga zvezna nogometna liga\|drugo zvezno ligo]] proti slovenskemu prvaku [[NK Triglav Kranj\|Korotanu]], ki ga je Rudar kljub porazu na prvi tekmi uspel premagati ter si tako zagotoviti napredovanje.

	Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri pa so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].		Šorel, Butkovec, Kos, Hudarin, Florjanc, Opresnik in soigralci so se solidno kosali s slovitimi jugoslovanskimi klubi, po 14. mestu ob koncu sezone pa so morali v kvalifikacije za obstanek, kjer jih je za spet čakal isti tekmec kot prejšnje leto. Rudar je Kranjčane tudi v drugo minimalno premagal, nato pa ugnal še [[HNK Šibenik\|Šibenik]] in [[FK Bokelj\|Bokelj]], a je zveza nato tekmovanje v drugi ligi preprosto odpovedala in Rudar se je moral preseliti nazaj na republiški nivo. Rdeče-črni, takšna je bila namreč barva Rudarja v tistih časih, so leta 1952 osvojili svoj prvi in edini republiški pokal, v ligi pa zasedli tretje mesto ter se tako uvrstili v novo [[Medrepubliška nogometna liga\|slovensko-hrvaško ligo]], v kateri so igrali zgolj eno sezono. Sredi petdesetih je klub sprva nastopal v vzhodni skupini slovenske republiške lige, ki jo je leta 1955 tudi osvojil, a ga je v kvalifikacijah za višji rang izločil [[ND Gorica\|goriški Železničar]].

	Po letu 1955 so se tekmovanju pridružili še bližnji hrvaški klubi in liga je dobila nov naziv Maribor – Varaždin – Celje. Po tretjem in drugem mestu so knapi leta 1958 postali prvaki, a jih je nato v kvalifikacijah za drugo zvezno ligo po zaslugi boljšega razmerja golov ugnal [[NK Olimpija Ljubljana\|ljubljanski Odred]]. Istega leta se je klub formalno združil z lokalnima kluboma Slogo in Svobodo, nato pa je sledilo novo večletno nastopanje v obnovljeni republiški ligi. Rudar se je v naslednjih sezonah tam večinoma vrtel okrog tretjega mesta, v sam boj za naslov prvaka pa praviloma ni posegal. Sredi šestdesetih je moštvo zapadlo v krizo in zdrsnilo v spodnji dom nastopajočih, med najboljše slovenske klube pa se je nato spet vrnilo po letu 1967.		Po letu 1955 so se tekmovanju pridružili še bližnji hrvaški klubi in liga je dobila nov naziv Maribor – Varaždin – Celje. Po tretjem in drugem mestu so knapi leta 1958 postali prvaki, a jih je nato v kvalifikacijah za drugo zvezno ligo po zaslugi boljšega razmerja golov ugnal [[NK Olimpija Ljubljana\|ljubljanski Odred]]. Istega leta se je klub formalno združil z lokalnima kluboma Slogo in Svobodo, nato pa je sledilo novo večletno nastopanje v obnovljeni republiški ligi. Rudar se je v naslednjih sezonah tam večinoma vrtel okrog tretjega mesta, v sam boj za naslov prvaka pa praviloma ni posegal. Sredi šestdesetih je moštvo zapadlo v krizo in zdrsnilo v spodnji dom nastopajočih, med najboljše slovenske klube pa se je nato spet vrnilo po letu 1967.