NK Ljubljana - Zgodovina strani

Viator&Vektor ob 11:54, 31. maj 2026

2026-05-31T11:54:41Z

@@ Vrstica 463: / Vrstica 463: @@
 |37
 |[[Pokal NZS 2024/25|predkrog]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 07:58, 7. avgust 2025

2025-08-07T07:58:54Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:58, 7. avgust 2025
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| stadion = ŽŠD, Ljubljana		\| stadion = ŽŠD, Ljubljana
	\| predsednik = Fehim Kalabić		\| predsednik = Fehim Kalabić
	\| trener = ~~Ermin Raković~~		\| trener = Damir Vrabac
	\| spletna_stran = https://www.nkljubljana.si/		\| spletna_stran = https://www.nkljubljana.si/
	}}		}}
Vrstica 451:		Vrstica 451:
	\|39		\|39
	\|[[Pokal NZS 2023/24\|1/32 finala]]		\|[[Pokal NZS 2023/24\|1/32 finala]]
			\|-
			\|2024/25
			\|RLL
			\|3
			\|52
			\|26
			\|17
			\|1
			\|8
			\|65
			\|37
			\|[[Pokal NZS 2024/25\|predkrog]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 05:54, 2. junij 2024

2024-06-02T05:54:20Z

@@ Vrstica 439: / Vrstica 439: @@
 |24
 |[[Pokal NZS 2022/23|1/32 finala]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 07:29, 28. maj 2024

2024-05-28T07:29:45Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:29, 28. maj 2024
Vrstica 237:		Vrstica 237:
	\|-		\|-
	\|2006/07		\|2006/07
	\|~~RLL~~		\|MNZ
	\|2		\|2
	\|40		\|40

Viator&Vektor ob 09:52, 21. avgust 2023

2023-08-21T09:52:20Z

@@ Vrstica 427: / Vrstica 427: @@
 |25
 |/
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 00:05, 12. avgust 2023

2023-08-12T00:05:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 02:05, 12. avgust 2023
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	V novem tekmovanju se je Železničar v prvi sezoni z devetim mestom ravno še izognil izpadu, bolje pa mu je šlo nato šlo naslednje leto pod novim imenom ŽNK Ljubljana, saj so Leban, Čretnik, Sočan, Čebohin, Perharič in soigralci osvojili odlično drugo mesto. Kljub se je s tem uvrstil v kvalifikacije za obnovljeno drugo ligo, kjer pa ni bil uspešen, saj je v Črni Gori izgubil proti relativno skromnemu Boklju. Leta 1955 so bili Šiškarji z reorganizacijo jugoslovanskih lig uvrščeni v prvo skupino [[Druga zvezna nogometna liga\|conske lige]], skupaj z drugimi močnimi klubi iz Slovenije in Hrvaške. Največ pozornosti so poželi [[Ljubljanski derbi\|ljubljanski derbiji]], v katerih se je zasedba slovitega trenerja Janeza Piška merila z [[NK Olimpija Ljubljana\|Odredom]]. Ljubljana je bila v prvi sezoni peta, v drugi pa osma, a pred vsemi ostalimi slovenskimi klubi, s čimer si je po tedanjih pravilih prislužila nov naslov slovenskega prvaka.		V novem tekmovanju se je Železničar v prvi sezoni z devetim mestom ravno še izognil izpadu, bolje pa mu je šlo nato šlo naslednje leto pod novim imenom ŽNK Ljubljana, saj so Leban, Čretnik, Sočan, Čebohin, Perharič in soigralci osvojili odlično drugo mesto. Kljub se je s tem uvrstil v kvalifikacije za obnovljeno drugo ligo, kjer pa ni bil uspešen, saj je v Črni Gori izgubil proti relativno skromnemu Boklju. Leta 1955 so bili Šiškarji z reorganizacijo jugoslovanskih lig uvrščeni v prvo skupino [[Druga zvezna nogometna liga\|conske lige]], skupaj z drugimi močnimi klubi iz Slovenije in Hrvaške. Največ pozornosti so poželi [[Ljubljanski derbi\|ljubljanski derbiji]], v katerih se je zasedba slovitega trenerja Janeza Piška merila z [[NK Olimpija Ljubljana\|Odredom]]. Ljubljana je bila v prvi sezoni peta, v drugi pa osma, a pred vsemi ostalimi slovenskimi klubi, s čimer si je po tedanjih pravilih prislužila nov naslov slovenskega prvaka.

	Leta 1958 je bila liga ukinjena in modro-beli so se preselili nazaj na republiški nivo. Tam je moštvo v prihodnjih sezonah krojilo razplet v zgodnji polovici razpredelnice, a v sam boj za naslov nekaj časa ni poseglo. V tem času je Ljubljana dvakrat prišla tudi do finala republiškega pokala, a je obakrat morala priznati premoč nasprotniku iz Maribora. Leta 1961 je bilo moštvo v ligi tretje, nato četrto, v sezoni 1962/63 pa so Šoštar, Frič, Gosar, Popivoda, Džaferović in soigralci s silovitim finišom ugnali [[NK Triglav Kranj\|Triglav]] ter se veselili tretjega naslova republiškega prvaka. Sledile so nove kvalifikacije za drugo ligo in nov neuspeh, saj je ekipo izločila še [[NK Špart\|Šparta Beli Manastir]]. Sledil je rahel padec in nekaj nekoliko slabših sezon, nato pa nov naslov leta 1967, ko je Ljubljana na čelu z golgeterji Džaferovićem, Škufco in Papcem spet pokorila republiško konkurenco, a je še enkrat več izpadla v kvalifikacijah, tokrat proti [[RNK Split\|RNK Splitu]].		Leta 1958 je bila liga ukinjena in modro-beli so se preselili nazaj na republiški nivo. Tam je moštvo v prihodnjih sezonah krojilo razplet v zgodnji polovici razpredelnice, a v sam boj za naslov nekaj časa ni poseglo. V tem času je Ljubljana dvakrat prišla tudi do finala republiškega pokala, a je obakrat morala priznati premoč nasprotniku iz Maribora. Leta 1961, ko je klub dobil ime NK Ljubljana, je bilo moštvo v ligi tretje, nato četrto, v sezoni 1962/63 pa so Šoštar, Frič, Gosar, Popivoda, Džaferović in soigralci s silovitim finišom ugnali [[NK Triglav Kranj\|Triglav]] ter se veselili tretjega naslova republiškega prvaka. Sledile so nove kvalifikacije za drugo ligo in nov neuspeh, saj je ekipo izločila še [[NK Špart\|Šparta Beli Manastir]]. Sledil je rahel padec in nekaj nekoliko slabših sezon, nato pa nov naslov leta 1967, ko je Ljubljana na čelu z golgeterji Džaferovićem, Škufco in Papcem spet pokorila republiško konkurenco, a je še enkrat več izpadla v kvalifikacijah, tokrat proti [[RNK Split\|RNK Splitu]].

	Leta 1968 kvalifikacij za drugo ligo ni bilo več, tako da se je zasedba Franca Berginca kot republiški prvak končno uvrstila v drugo zvezno ligo zahod. Tam je ljubljansko moštvo v prihodnjih sezonah igralo kar vidno vlogo, najboljši rezultat pa je modro-belim uspel leta 1971, ko so bili Vugrinec, Jakopič, Gobec, Zavrl, Jalševec, Džaferović in soigralci pod taktirko hrvaškega strokovnjaka Franja Glazerja šesti. Leto kasneje je podobna ekipa razmeroma nepričakovano izpadla, s čimer se je uspešno obdobje kluba vsaj za nekaj časa zaključilo. V sezoni 1974/75 je Ljubljana po aferi s prehrambnimi boni zaradi točkovne kazni celo izpadla iz republiške lige, klub pa so nadalje prizadeli še portoroški sklepi, saj je bila za nosilca selekcije v Šiški določena [[ND Ilirija 1911\|Ilirija]]. Najboljši igralci Ljubljane so tako odšli v združeno selekcijo Ilirija-Ljubljana, klubu pa je ostala zgolj rekreacijska ekipa v lokalni ligi, pa še ta je bila kmalu razpuščena.		Leta 1968 kvalifikacij za drugo ligo ni bilo več, tako da se je zasedba Franca Berginca kot republiški prvak končno uvrstila v drugo zvezno ligo zahod. Tam je ljubljansko moštvo v prihodnjih sezonah igralo kar vidno vlogo, najboljši rezultat pa je modro-belim uspel leta 1971, ko so bili Vugrinec, Jakopič, Gobec, Zavrl, Jalševec, Džaferović in soigralci pod taktirko hrvaškega strokovnjaka Franja Glazerja šesti. Leto kasneje je podobna ekipa razmeroma nepričakovano izpadla, s čimer se je uspešno obdobje kluba vsaj za nekaj časa zaključilo. V sezoni 1974/75 je Ljubljana po aferi s prehrambnimi boni zaradi točkovne kazni celo izpadla iz republiške lige, klub pa so nadalje prizadeli še portoroški sklepi, saj je bila za nosilca selekcije v Šiški določena [[ND Ilirija 1911\|Ilirija]]. Najboljši igralci Ljubljane so tako odšli v združeno selekcijo Ilirija-Ljubljana, klubu pa je ostala zgolj rekreacijska ekipa v lokalni ligi, pa še ta je bila kmalu razpuščena.

Viator&Vektor ob 10:27, 14. maj 2023

2023-05-14T10:27:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:27, 14. maj 2023
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	\| ustanovitev = 1920		\| ustanovitev = 1920
	\| kraj = Ljubljana		\| kraj = Ljubljana
	\| liga = Regionalna ljubljanska liga		\| liga = [[Regionalna ljubljanska liga]]
	\| vzdevek = Šiškarji, modro-beli		\| vzdevek = Šiškarji, modro-beli
	\| stadion = ŽŠD, Ljubljana		\| stadion = ŽŠD, Ljubljana

Viator&Vektor ob 10:27, 14. maj 2023

2023-05-14T10:27:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:27, 14. maj 2023
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	\| ustanovitev = 1920		\| ustanovitev = 1920
	\| kraj = Ljubljana		\| kraj = Ljubljana
	\| liga = ~~MNZ~~		\| liga = Regionalna ljubljanska liga
	\| vzdevek = Šiškarji, modro-beli		\| vzdevek = Šiškarji, modro-beli
	\| stadion = ŽŠD, Ljubljana		\| stadion = ŽŠD, Ljubljana

Viator&Vektor ob 11:25, 27. avgust 2022

2022-08-27T11:25:17Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:25, 27. avgust 2022
Vrstica 30:		Vrstica 30:
	Leta 1996 je Železničar kljub drugoligaškemu naslovu ostal brez prve lige, saj mu zveza ni omogočila napredovanja, prihodnjo sezono pa je moštvo sredi tekmovanja iz lige izstopilo. V sezonah 1998/99 in 1999/00 je ljubljansko moštvo nastopalo v nižjih ligah pod imenom Hermes, leta 2000 pa je Komenda na Ljubljano prenesla tekmovalne pravice in klub se je znašel v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]]. Dve leti kasneje se je Ljubljana pod vodstvom Mihaela Kebeta z drugim mestom uvrstila nazaj v prvo ligo, kjer je nato igrala tri sezone. Najboljši izid ji je uspel leta 2004, ko je moštvo z Demo, Hanžičem, Režonjo, Zavrlom, Karapetrovićem in najboljšim strelcem lige Žežljem, ki je pozimi odšel k [[ND Primorje\|Primorju]], osvojilo sedmo mesto. Tudi leta 2005 si je ekipa Safeta Hadžića na terena priborila obstanek, a ni dobila licence, tako da je morala novoustanovljena FC Ljubljana s tekmovanjem nadaljevati v najnižji ligi.		Leta 1996 je Železničar kljub drugoligaškemu naslovu ostal brez prve lige, saj mu zveza ni omogočila napredovanja, prihodnjo sezono pa je moštvo sredi tekmovanja iz lige izstopilo. V sezonah 1998/99 in 1999/00 je ljubljansko moštvo nastopalo v nižjih ligah pod imenom Hermes, leta 2000 pa je Komenda na Ljubljano prenesla tekmovalne pravice in klub se je znašel v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]]. Dve leti kasneje se je Ljubljana pod vodstvom Mihaela Kebeta z drugim mestom uvrstila nazaj v prvo ligo, kjer je nato igrala tri sezone. Najboljši izid ji je uspel leta 2004, ko je moštvo z Demo, Hanžičem, Režonjo, Zavrlom, Karapetrovićem in najboljšim strelcem lige Žežljem, ki je pozimi odšel k [[ND Primorje\|Primorju]], osvojilo sedmo mesto. Tudi leta 2005 si je ekipa Safeta Hadžića na terena priborila obstanek, a ni dobila licence, tako da je morala novoustanovljena FC Ljubljana s tekmovanjem nadaljevati v najnižji ligi.

	V prvi sezoni pete lige je Ljubljana zaostala za [[NK Olimpija Ljubljana\|Bežigradom]], v drugi pa ji je kljub enakemu rezultatu zaradi prostega mesta v višji ligi uspelo napredovati. V prihodnjih letih je Ljubljana krojila vrh Regionalne ljubljanske lige, ki jo je leta 2010 po razburljivem zaključku uspela osvojiti in se uvrstiti v [[Slovenska tretja nogometna liga\|3. SNL]]. Tam je moštvo odigralo zgolj eno sezono, saj so finančne težave klub vnovič pripeljale za propada in leta 2011 je Spodnja Šiška spet ostala brez članskega nogometa. Nedolgo zatem je bil ustanovljen NK Ljubljana-Hermes, ki se je leta 2015 spet vključil v tekmovanja. Leta 2020 je klub ob stoletnici vrnil staro ime Ljubljana, dve leti kasneje pa se je pod vodstvom Ermina Rakovića ~~prvič~~, sicer neuspešno, vmešal v boj za napredovanje.		V prvi sezoni pete lige je Ljubljana zaostala za [[NK Olimpija Ljubljana\|Bežigradom]], v drugi pa ji je kljub enakemu rezultatu zaradi prostega mesta v višji ligi uspelo napredovati. V prihodnjih letih je Ljubljana krojila vrh Regionalne ljubljanske lige, ki jo je leta 2010 po razburljivem zaključku uspela osvojiti in se uvrstiti v [[Slovenska tretja nogometna liga\|3. SNL]]. Tam je moštvo odigralo zgolj eno sezono, saj so finančne težave klub vnovič pripeljale za propada in leta 2011 je Spodnja Šiška spet ostala brez članskega nogometa. Nedolgo zatem je bil ustanovljen NK Ljubljana-Hermes, ki se je leta 2015 spet vključil v tekmovanja. Leta 2020 je klub ob stoletnici vrnil staro ime Ljubljana, dve leti kasneje pa se je pod vodstvom Ermina Rakovića, sicer neuspešno, vmešal v boj za napredovanje.

	==Stadion==		==Stadion==

Viator&Vektor ob 11:23, 27. avgust 2022

2022-08-27T11:23:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:23, 27. avgust 2022
Vrstica 33:		Vrstica 33:

	==Stadion==		==Stadion==
	Klub je svoje igrišče dobil leta 1931, potem ko su mu železnice odstopile prostor v Spodnji Šiški v trikotniku med kamniško in gorenjsko progo. Načrte je naredil Stanko Bloudek, poleg igrišča pa so sprva uredili še preproste garderobe in tekališče. Otvoritev je potekala 5. septembra, ko so organizirali turnir šestih klubov. Leta 1940 so okrog igrišča zgradili dirkališče, leseno tribuno in nasipe za več deset tisoč gledalcev, s čimer je nastal največji stadion v banovini. Leta 1951 je potekala slavnostna otvoritev glavne tribune, popolno prenovo pa je stadion doživel leta 1986, ko ~~so v Ljubljani potekale~~ Balkanske igre.		Klub je svoje igrišče dobil leta 1931, potem ko su mu železnice odstopile prostor v Spodnji Šiški v trikotniku med kamniško in gorenjsko progo. Načrte je naredil Stanko Bloudek, poleg igrišča pa so sprva uredili še preproste garderobe in tekališče. Otvoritev je potekala 5. septembra, ko so organizirali turnir šestih klubov. Leta 1940 so okrog igrišča zgradili dirkališče, leseno tribuno in nasipe za več deset tisoč gledalcev, s čimer je nastal največji stadion v banovini. Leta 1951 je potekala slavnostna otvoritev glavne tribune, popolno prenovo pa je stadion doživel leta 1986, ko je Ljubljana gostila Balkanske igre.

	Trenutna kapaciteta stadiona je 2.308 sedišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi med Olimpijo in Veležom leta 1965, ko se je zbralo 8000 gledalcev.		Trenutna kapaciteta stadiona je 2.308 sedišč, rekord pa je bil postavljen na tekmi med Olimpijo in Veležom leta 1965, ko se je zbralo 8000 gledalcev.

← Starejša redakcija		Redakcija: 02:05, 12. avgust 2023
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	V novem tekmovanju se je Železničar v prvi sezoni z devetim mestom ravno še izognil izpadu, bolje pa mu je šlo nato šlo naslednje leto pod novim imenom ŽNK Ljubljana, saj so Leban, Čretnik, Sočan, Čebohin, Perharič in soigralci osvojili odlično drugo mesto. Kljub se je s tem uvrstil v kvalifikacije za obnovljeno drugo ligo, kjer pa ni bil uspešen, saj je v Črni Gori izgubil proti relativno skromnemu Boklju. Leta 1955 so bili Šiškarji z reorganizacijo jugoslovanskih lig uvrščeni v prvo skupino [[Druga zvezna nogometna liga\|conske lige]], skupaj z drugimi močnimi klubi iz Slovenije in Hrvaške. Največ pozornosti so poželi [[Ljubljanski derbi\|ljubljanski derbiji]], v katerih se je zasedba slovitega trenerja Janeza Piška merila z [[NK Olimpija Ljubljana\|Odredom]]. Ljubljana je bila v prvi sezoni peta, v drugi pa osma, a pred vsemi ostalimi slovenskimi klubi, s čimer si je po tedanjih pravilih prislužila nov naslov slovenskega prvaka.		V novem tekmovanju se je Železničar v prvi sezoni z devetim mestom ravno še izognil izpadu, bolje pa mu je šlo nato šlo naslednje leto pod novim imenom ŽNK Ljubljana, saj so Leban, Čretnik, Sočan, Čebohin, Perharič in soigralci osvojili odlično drugo mesto. Kljub se je s tem uvrstil v kvalifikacije za obnovljeno drugo ligo, kjer pa ni bil uspešen, saj je v Črni Gori izgubil proti relativno skromnemu Boklju. Leta 1955 so bili Šiškarji z reorganizacijo jugoslovanskih lig uvrščeni v prvo skupino [[Druga zvezna nogometna liga\|conske lige]], skupaj z drugimi močnimi klubi iz Slovenije in Hrvaške. Največ pozornosti so poželi [[Ljubljanski derbi\|ljubljanski derbiji]], v katerih se je zasedba slovitega trenerja Janeza Piška merila z [[NK Olimpija Ljubljana\|Odredom]]. Ljubljana je bila v prvi sezoni peta, v drugi pa osma, a pred vsemi ostalimi slovenskimi klubi, s čimer si je po tedanjih pravilih prislužila nov naslov slovenskega prvaka.

	Leta 1958 je bila liga ukinjena in modro-beli so se preselili nazaj na republiški nivo. Tam je moštvo v prihodnjih sezonah krojilo razplet v zgodnji polovici razpredelnice, a v sam boj za naslov nekaj časa ni poseglo. V tem času je Ljubljana dvakrat prišla tudi do finala republiškega pokala, a je obakrat morala priznati premoč nasprotniku iz Maribora. Leta 1961 je bilo moštvo v ligi tretje, nato četrto, v sezoni 1962/63 pa so Šoštar, Frič, Gosar, Popivoda, Džaferović in soigralci s silovitim finišom ugnali [[NK Triglav Kranj\|Triglav]] ter se veselili tretjega naslova republiškega prvaka. Sledile so nove kvalifikacije za drugo ligo in nov neuspeh, saj je ekipo izločila še [[NK Špart\|Šparta Beli Manastir]]. Sledil je rahel padec in nekaj nekoliko slabših sezon, nato pa nov naslov leta 1967, ko je Ljubljana na čelu z golgeterji Džaferovićem, Škufco in Papcem spet pokorila republiško konkurenco, a je še enkrat več izpadla v kvalifikacijah, tokrat proti [[RNK Split\|RNK Splitu]].		Leta 1958 je bila liga ukinjena in modro-beli so se preselili nazaj na republiški nivo. Tam je moštvo v prihodnjih sezonah krojilo razplet v zgodnji polovici razpredelnice, a v sam boj za naslov nekaj časa ni poseglo. V tem času je Ljubljana dvakrat prišla tudi do finala republiškega pokala, a je obakrat morala priznati premoč nasprotniku iz Maribora. Leta 1961, ko je klub dobil ime NK Ljubljana, je bilo moštvo v ligi tretje, nato četrto, v sezoni 1962/63 pa so Šoštar, Frič, Gosar, Popivoda, Džaferović in soigralci s silovitim finišom ugnali [[NK Triglav Kranj\|Triglav]] ter se veselili tretjega naslova republiškega prvaka. Sledile so nove kvalifikacije za drugo ligo in nov neuspeh, saj je ekipo izločila še [[NK Špart\|Šparta Beli Manastir]]. Sledil je rahel padec in nekaj nekoliko slabših sezon, nato pa nov naslov leta 1967, ko je Ljubljana na čelu z golgeterji Džaferovićem, Škufco in Papcem spet pokorila republiško konkurenco, a je še enkrat več izpadla v kvalifikacijah, tokrat proti [[RNK Split\|RNK Splitu]].

	Leta 1968 kvalifikacij za drugo ligo ni bilo več, tako da se je zasedba Franca Berginca kot republiški prvak končno uvrstila v drugo zvezno ligo zahod. Tam je ljubljansko moštvo v prihodnjih sezonah igralo kar vidno vlogo, najboljši rezultat pa je modro-belim uspel leta 1971, ko so bili Vugrinec, Jakopič, Gobec, Zavrl, Jalševec, Džaferović in soigralci pod taktirko hrvaškega strokovnjaka Franja Glazerja šesti. Leto kasneje je podobna ekipa razmeroma nepričakovano izpadla, s čimer se je uspešno obdobje kluba vsaj za nekaj časa zaključilo. V sezoni 1974/75 je Ljubljana po aferi s prehrambnimi boni zaradi točkovne kazni celo izpadla iz republiške lige, klub pa so nadalje prizadeli še portoroški sklepi, saj je bila za nosilca selekcije v Šiški določena [[ND Ilirija 1911\|Ilirija]]. Najboljši igralci Ljubljane so tako odšli v združeno selekcijo Ilirija-Ljubljana, klubu pa je ostala zgolj rekreacijska ekipa v lokalni ligi, pa še ta je bila kmalu razpuščena.		Leta 1968 kvalifikacij za drugo ligo ni bilo več, tako da se je zasedba Franca Berginca kot republiški prvak končno uvrstila v drugo zvezno ligo zahod. Tam je ljubljansko moštvo v prihodnjih sezonah igralo kar vidno vlogo, najboljši rezultat pa je modro-belim uspel leta 1971, ko so bili Vugrinec, Jakopič, Gobec, Zavrl, Jalševec, Džaferović in soigralci pod taktirko hrvaškega strokovnjaka Franja Glazerja šesti. Leto kasneje je podobna ekipa razmeroma nepričakovano izpadla, s čimer se je uspešno obdobje kluba vsaj za nekaj časa zaključilo. V sezoni 1974/75 je Ljubljana po aferi s prehrambnimi boni zaradi točkovne kazni celo izpadla iz republiške lige, klub pa so nadalje prizadeli še portoroški sklepi, saj je bila za nosilca selekcije v Šiški določena [[ND Ilirija 1911\|Ilirija]]. Najboljši igralci Ljubljane so tako odšli v združeno selekcijo Ilirija-Ljubljana, klubu pa je ostala zgolj rekreacijska ekipa v lokalni ligi, pa še ta je bila kmalu razpuščena.