ND Ilirija 1911 - Zgodovina strani

Viator&Vektor ob 06:56, 29. maj 2026

2026-05-29T06:56:55Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:56, 29. maj 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana		\| stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana
	\| predsednik = Marjan Dermastija		\| predsednik = Marjan Dermastija
	\| trener = ~~Darko Karapetrović~~		\| trener = Vladislav Karanović
	\| spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/		\| spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/
	}}		}}
Vrstica 460:		Vrstica 460:
	\|49		\|49
	\|[[Pokal NZS 2024/25\|osmina finala]]		\|[[Pokal NZS 2024/25\|osmina finala]]
			\|-
			\|2025/26
			\|[[Druga liga 2025/26\|2. SNL]]
			\|13
			\|27
			\|30
			\|6
			\|9
			\|15
			\|38
			\|52
			\|[[Pokal NZS 2025/26\|1/64 finala]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 14:27, 25. maj 2025

2025-05-25T14:27:31Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:27, 25. maj 2025
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana		\| stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana
	\| predsednik = Marjan Dermastija		\| predsednik = Marjan Dermastija
	\| trener = ~~Milomir Kondič~~		\| trener = Darko Karapetrović
	\| spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/		\| spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/
	}}		}}
Vrstica 448:		Vrstica 448:
	\|44		\|44
	\|bgcolor=lightyellow\|[[Pokal NZS 2023/24\|četrtfinale]]		\|bgcolor=lightyellow\|[[Pokal NZS 2023/24\|četrtfinale]]
			\|-
			\|2024/25
			\|[[Druga liga 2024/25\|2. SNL]]
			\|14
			\|26
			\|30
			\|5
			\|11
			\|14
			\|28
			\|49
			\|[[Pokal NZS 2024/25\|osmina finala]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 16:10, 19. maj 2024

2024-05-19T16:10:58Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:10, 19. maj 2024
Vrstica 351:		Vrstica 351:
	\|73		\|73
	\|19		\|19
	~~\|bgcolor=lightyellow~~\|[[Pokal NZS 2015/16\|osmina finala]]		\|[[Pokal NZS 2015/16\|osmina finala]]
	\|-		\|-
	\|2016/17		\|2016/17
Vrstica 447:		Vrstica 447:
	\|31		\|31
	\|44		\|44
	\|[[Pokal NZS 2023/24\|četrtfinale]]		\|bgcolor=lightyellow\|[[Pokal NZS 2023/24\|četrtfinale]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 16:10, 19. maj 2024

2024-05-19T16:10:17Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:10, 19. maj 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana		\| stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana
	\| predsednik = Marjan Dermastija		\| predsednik = Marjan Dermastija
	\| trener = ~~Goran Stanković~~		\| trener = Milomir Kondič
	\| spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/		\| spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/
	}}		}}
Vrstica 426:		Vrstica 426:
	\|-		\|-
	\|2022/23		\|2022/23
	\|[[Druga liga ~~2021~~/22\|2. SNL]]		\|[[Druga liga 2022/23\|2. SNL]]
	\|3		\|3
	\|54		\|54
Vrstica 436:		Vrstica 436:
	\|30		\|30
	\|[[Pokal NZS 2022/23\|1/32 finala]]		\|[[Pokal NZS 2022/23\|1/32 finala]]
			\|-
			\|2023/24
			\|[[Druga liga 2023/24\|2. SNL]]
			\|14
			\|30
			\|30
			\|7
			\|9
			\|14
			\|31
			\|44
			\|[[Pokal NZS 2023/24\|četrtfinale]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 10:43, 29. november 2023

2023-11-29T10:43:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:43, 29. november 2023
Vrstica 26:		Vrstica 26:
	Po osamosvojitvi je Ilirija sprva igrala v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je v prvi sezoni, ko je bilo tekmovanje še razdeljeno na zahodno in vzhodno skupino, nekoliko presenetljivo osvojila odlično tretje mesto, nato pa leta 1993 izpadla in skoraj povsem izginila iz slovenskega nogometnega zemljevida. Že v naslednji sezoni je namreč po hudih finančnih težavah izpadla še iz [[Tretja slovenska nogometna liga\|tretje lige]], kamor se nato leta 1996 sicer še vrnila, a že naslednje leto spet gladko izpadla. V klubu so nato ukinili člansko ekipo in se posvečali zgolj mladinskim selekcijam vse do leta 2002, ko je bila članska ekipa končno obujena. V naslednjih dveh sezonah je nastopala v peti in četrti ligi brez vidnejših uspehov, dokler ni bila leta 2008 po izpadu iz četrte vnovič ukinjena.		Po osamosvojitvi je Ilirija sprva igrala v [[Druga slovenska nogometna liga\|drugi ligi]], kjer je v prvi sezoni, ko je bilo tekmovanje še razdeljeno na zahodno in vzhodno skupino, nekoliko presenetljivo osvojila odlično tretje mesto, nato pa leta 1993 izpadla in skoraj povsem izginila iz slovenskega nogometnega zemljevida. Že v naslednji sezoni je namreč po hudih finančnih težavah izpadla še iz [[Tretja slovenska nogometna liga\|tretje lige]], kamor se nato leta 1996 sicer še vrnila, a že naslednje leto spet gladko izpadla. V klubu so nato ukinili člansko ekipo in se posvečali zgolj mladinskim selekcijam vse do leta 2002, ko je bila članska ekipa končno obujena. V naslednjih dveh sezonah je nastopala v peti in četrti ligi brez vidnejših uspehov, dokler ni bila leta 2008 po izpadu iz četrte vnovič ukinjena.

	Ob praznovanju stoletnici kluba je bila leta 2011 članska ekipa vnovič obujena, njeno vodenje pa je prevzel nekdanji igralec kluba Vlado Miloševič. Pod njegovim vodstvom je moštvo brez vidnejših uspehov igralo v peti ligi, rezultati pa so se nato izboljšali, ko je ekipo prevzel Goran Marković. Leta 2012 se je Ilirija uvrstila v [[Regionalna ljubljanska liga\|regionalno ljubljansko ligo]], dve leti kasneje pa z drugim mestom še v 3. SNL. V sezoni 2015/16 so Kralj, Anželj, Gazibegović, Vidic, Đoković, Loboda in soigralci ~~osvojila~~ naslov prvaka, a so jih nato v kvalifikacijah za napredovanje v 2. SNL po visokem porazu na prvi tekmi ugnale [[NK Brežice 1919\|Brežice]]. Leto kasneje je prišlo do širitve druge lige in zasedba Žige Stariča se je z drugim mestom vendarle uvrstila v višji rang.		Ob praznovanju stoletnici kluba je bila leta 2011 članska ekipa vnovič obujena, njeno vodenje pa je prevzel nekdanji igralec kluba Vlado Miloševič. Pod njegovim vodstvom je moštvo brez vidnejših uspehov igralo v peti ligi, rezultati pa so se nato izboljšali, ko je ekipo prevzel Goran Marković. Leta 2012 se je Ilirija uvrstila v [[Regionalna ljubljanska liga\|regionalno ljubljansko ligo]], dve leti kasneje pa z drugim mestom še v 3. SNL. V sezoni 2015/16 so Kralj, Anželj, Gazibegović, Vidic, Đoković, Loboda in soigralci osvojili naslov prvaka, a so jih nato v kvalifikacijah za napredovanje v 2. SNL po visokem porazu na prvi tekmi ugnale [[NK Brežice 1919\|Brežice]]. Leto kasneje je prišlo do širitve druge lige in zasedba Žige Stariča se je z drugim mestom vendarle uvrstila v višji rang.

	V sezoni 2017/18 je Ilirija v drugi ligi zabeležila nadvse solidno osmo mesto ter ob tem predstavila tudi ambiciozne načrte za prihodnost, nato pa so se kmalu pojavile težave, nekateri igralci so odšli in moštvo je leta 2019 po napetem zaključku sezone izpadlo iz tekmovanja. Po slabši polovični sezoni v 3. SNL se je moštvo leta 2021 v skrajšanem tekmovanju prebilo nazaj v drugo ligo, kjer se je hitro uveljavilo kot eden vidnejših predstavnikov. Leta 2022 je klub dobil novo vodstvo na čelu z bratoma Bedene in ameriškim investicijskim skladom, ki je napovedalo uvrstitev v [[Prva slovenska nogometna liga\|prvo ligo]] v naslednjih nekaj letih.		V sezoni 2017/18 je Ilirija v drugi ligi zabeležila nadvse solidno osmo mesto ter ob tem predstavila tudi ambiciozne načrte za prihodnost, nato pa so se kmalu pojavile težave, nekateri igralci so odšli in moštvo je leta 2019 po napetem zaključku sezone izpadlo iz tekmovanja. Po slabši polovični sezoni v 3. SNL se je moštvo leta 2021 v skrajšanem tekmovanju prebilo nazaj v drugo ligo, kjer se je hitro uveljavilo kot eden vidnejših predstavnikov. Leta 2022 je klub dobil novo vodstvo na čelu z bratoma Bedene in ameriškim investicijskim skladom, ki je napovedalo uvrstitev v [[Prva slovenska nogometna liga\|prvo ligo]] v naslednjih nekaj letih.

Viator&Vektor ob 09:33, 21. avgust 2023

2023-08-21T09:33:55Z

@@ Vrstica 424: / Vrstica 424: @@
 |37
 |/
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 15:57, 31. oktober 2022

2022-10-31T15:57:43Z

Prikaži spremembe

Viator&Vektor ob 14:49, 31. oktober 2022

2022-10-31T14:49:46Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:49, 31. oktober 2022
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Nogometno društvo Ilirija 1911 je bilo uradno ustanovljeno 9. junija 1911 kot SFK Ilirija in velja za najstarejši slovenski klub, četudi je dejanska povezava trenutnega društva s predvojnim klubom nekoliko vprašljiva. V času med obema vojnama je bila Ilirija vodilni slovenski športni in nogometni klub, saj je osvojila kar dvanajst naslovov v [[Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze\|prvenstvu LNP]], prvega že v krstni sezoni 1920. Ilirija je šestkrat nastopila tudi v tekmovanju za jugoslovansko prvenstvo, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegla. Leta 1936 je klub po incidentih na derbiju s [[ASK Primorje\|Primorjem]] ukinil svojo nogometno sekcijo, nekateri igralci pa so nato prestopili v novo moštvo SK Ljubljana. Ilirija je bila leta 1945 razpuščena, nakar klub nekaj let ni deloval.		Nogometno društvo Ilirija 1911 je bilo uradno ustanovljeno 9. junija 1911 kot SFK Ilirija in velja za najstarejši slovenski klub, četudi je dejanska povezava trenutnega društva s predvojnim klubom nekoliko vprašljiva. V času med obema vojnama je bila Ilirija vodilni slovenski športni in nogometni klub, saj je osvojila kar dvanajst naslovov v [[Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze\|prvenstvu LNP]], prvega že v krstni sezoni 1920. Ilirija je šestkrat nastopila tudi v tekmovanju za jugoslovansko prvenstvo, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegla. Leta 1936 je klub po incidentih na derbiju s [[ASK Primorje\|Primorjem]] ukinil svojo nogometno sekcijo, nekateri igralci pa so nato prestopili v novo moštvo SK Ljubljana. Ilirija je bila leta 1945 razpuščena, nakar klub nekaj let ni deloval.

	V prvih letih po vojni Ilirije ni bilo, je pa od leta 1948 dalje v Zgornji Šiški delovalo Fizkulturno društvo Triglav, ki je imelo svoje igrišče ob večni poti. Prvi trener kluba je bil Janez Pišek, moštvo pa je v sezoni 1948/49 zasedlo predzadnje mesto v ljubljanski ligi. ~~Decembra~~ 1950 se je Triglav ukinil, ustanovilo pa novo Športno društvo Ilirija, ki naj bi nadaljevalo tradicijo predvojnega kluba. V sezoni 1951 je moštvo nastopilo v ligi ljubljanskega poverjeništva, prihodnje leto pa se je skupaj s [[NK Slavija Veče\|Papirničarjem]] in [[NK Domžale\|Domžalami]] uvrstilo v podzvezno ligo ljubljanskega centra. Ker iz lige ni izpadel nihče, je Ilirija kljub slabši sezoni obdržala svoj status, leta 1954 pa se je z drugim mestom prebila celo v kvalifikacije za napredovanje, kjer je bila proti relativno močnim nasprotnikom pričakovano neuspešna.		V prvih letih po vojni Ilirije ni bilo, je pa od leta 1948 dalje v Zgornji Šiški delovalo Fizkulturno društvo Triglav, ki je imelo svoje igrišče ob večni poti. Prvi trener kluba je bil Janez Pišek, moštvo pa je v sezoni 1948/49 zasedlo predzadnje mesto v ljubljanski ligi. Septembra 1950 se je Triglav ukinil, ustanovilo pa novo Športno društvo Ilirija, ki naj bi nadaljevalo tradicijo predvojnega kluba. V sezoni 1951 je moštvo nastopilo v ligi ljubljanskega poverjeništva, prihodnje leto pa se je skupaj s [[NK Slavija Veče\|Papirničarjem]] in [[NK Domžale\|Domžalami]] uvrstilo v podzvezno ligo ljubljanskega centra. Ker iz lige ni izpadel nihče, je Ilirija kljub slabši sezoni obdržala svoj status, leta 1954 pa se je z drugim mestom prebila celo v kvalifikacije za napredovanje, kjer je bila proti relativno močnim nasprotnikom pričakovano neuspešna.

	V sezoni 1954/55 je moštvo postalo prvak ljubljanske podzveze, s čimer si je zagotovilo svoje mesto v novoustanovljeni ljubljansko-primorski ligi, ki je bila nekakšna preoblikovana zahodna skupina [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiške lige]]. V njej so igrali klubi iz Ljubljane, Primorske in Gorenjske, Ilirija pa ni ravno navdušila in je po treh povprečnih sezonah izpadla iz tekmovanja. Leta 1958 se je klub tako spet znašel v ljubljanski podzvezni ligi in jo že v prvi sezoni tudi osvojil, kar mu je prineslo kvalifikacije za republiško ligo proti prvakom ostalih [[Slovenske nogometne podzveze\|podzvez]]. V ligaškem sistemu je Ilirija osvojila drugo mesto za [[ND Gorica\|Novo Gorico]], s čimer se je ravno še uvrstila v višji rang. Tam se je moštvo dokaj dobro znašlo in že v sezoni 1960/61 končalo v sredini ligaške razpredelnice.		V sezoni 1954/55 je moštvo postalo prvak ljubljanske podzveze, s čimer si je zagotovilo svoje mesto v novoustanovljeni ljubljansko-primorski ligi, ki je bila nekakšna preoblikovana zahodna skupina [[Slovenska republiška nogometna liga\|republiške lige]]. V njej so igrali klubi iz Ljubljane, Primorske in Gorenjske, Ilirija pa ni ravno navdušila in je po treh povprečnih sezonah izpadla iz tekmovanja. Leta 1958 se je klub tako spet znašel v ljubljanski podzvezni ligi in jo že v prvi sezoni tudi osvojil, kar mu je prineslo kvalifikacije za republiško ligo proti prvakom ostalih [[Slovenske nogometne podzveze\|podzvez]]. V ligaškem sistemu je Ilirija osvojila drugo mesto za [[ND Gorica\|Novo Gorico]], s čimer se je ravno še uvrstila v višji rang. Tam se je moštvo dokaj dobro znašlo in že v sezoni 1960/61 končalo v sredini ligaške razpredelnice.

Viator&Vektor ob 10:00, 31. oktober 2022

2022-10-31T10:00:22Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:00, 31. oktober 2022
Vrstica 31:		Vrstica 31:

	==Stadion==		==Stadion==
	Predvojna Ilirija je delovala na igrišču ob Celovški cesti pri državnem kolodvoru, povojni klub pa je sprva ~~deloval~~ na igrišču ob večni poti, poznanem tudi po imenu Panonija. Kasneje se je preselil na sedanji stadion v Športnem parku, ki so ga začeli graditi že kmalu po vojni, a dolgo časa ni bil dokončan. Med leti 1960 in 1963 je objekt doživel popolno prenovo za potrebe speedwaya, igrišče so obrnili ter zgradili tribuno, otvoritev pa je potekala 9. junija z vožnjo Ludvika Stariča ter mednarodno dirko, ki jo je obiskalo 10.000 gledalcev.		Predvojna Ilirija je delovala na igrišču ob Celovški cesti pri državnem kolodvoru, povojni klub pa je sprva igral na igrišču ob večni poti, poznanem tudi po imenu Panonija. Kasneje se je preselil na sedanji stadion v Športnem parku, ki so ga začeli graditi že kmalu po vojni, a dolgo časa ni bil dokončan. Med leti 1960 in 1963 je objekt doživel popolno prenovo za potrebe speedwaya, igrišče so obrnili ter zgradili tribuno, otvoritev pa je potekala 9. junija z vožnjo Ludvika Stariča ter mednarodno dirko, ki jo je obiskalo 10.000 gledalcev.

	Trenutna kapaciteta stadiona je 1.440 sedišč.		Trenutna kapaciteta stadiona je 1.440 sedišč.

Viator&Vektor: Nova stran z vsebino: {{Infobox klub | kr_naziv = Ilirija | image = ND Ilirija.png | ustanovitev = 1911 | kraj = Ljubljana | liga = Druga slovenska nogometna liga | vzdevek = Stara dama, zeleno-beli | stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana | predsednik = Marjan Dermastija | trener = Goran Stanković | spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/ }} ==Zgodovina== Nogometno društvo Ilirija 1911 je bilo uradno ustanovljeno 9. junija 1911 kot SFK Ilirija in velja za najs...

2022-10-31T09:54:25Z

Nova stran z vsebino: {{Infobox klub | kr_naziv = Ilirija | image = ND Ilirija.png | ustanovitev = 1911 | kraj = Ljubljana | liga = Druga slovenska nogometna liga | vzdevek = Stara dama, zeleno-beli | stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana | predsednik = Marjan Dermastija | trener = Goran Stanković | spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/ }} ==Zgodovina== Nogometno društvo Ilirija 1911 je bilo uradno ustanovljeno 9. junija 1911 kot SFK Ilirija in velja za najs...

Nova stran

{{Infobox klub
| kr_naziv = Ilirija
| image = [[ND Ilirija.png]]
| ustanovitev = 1911
| kraj = Ljubljana
| liga = [[Druga slovenska nogometna liga]]
| vzdevek = Stara dama, zeleno-beli
| stadion = Športni park Ilirija, Ljubljana
| predsednik = Marjan Dermastija
| trener = Goran Stanković
| spletna_stran = https://www.ndilirija1911.si/
}}
==Zgodovina==
Nogometno društvo Ilirija 1911 je bilo uradno ustanovljeno 9. junija 1911 kot SFK Ilirija in velja za najstarejši slovenski klub, četudi je dejanska povezava trenutnega društva s predvojnim klubom nekoliko vprašljiva. V času med obema vojnama je bila Ilirija vodilni slovenski športni in nogometni klub, saj je osvojila kar dvanajst naslovov v [[Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze|prvenstvu LNP]], prvega že v krstni sezoni 1920. Ilirija je šestkrat nastopila tudi v tekmovanju za jugoslovansko prvenstvo, kjer pa vidnejših uspehov ni dosegla. Leta 1936 je klub po incidentih na derbiju s [[ASK Primorje|Primorjem]] ukinil svojo nogometno sekcijo, nekateri igralci pa so nato prestopili v novo moštvo SK Ljubljana. Ilirija je bila leta 1945 razpuščena, nakar klub nekaj let ni deloval.

V prvih letih po vojni Ilirije ni bilo, je pa od leta 1948 dalje v Zgornji Šiški delovalo Fizkulturno društvo Triglav, ki je imelo svoje igrišče ob večni poti. Prvi trener kluba je bil Janez Pišek, moštvo pa je v sezoni 1948/49 zasedlo predzadnje mesto v ljubljanski ligi. Decembra 1950 se je Triglav ukinil, ustanovilo pa novo Športno društvo Ilirija, ki naj bi nadaljevalo tradicijo predvojnega kluba. V sezoni 1951 je moštvo nastopilo v ligi ljubljanskega poverjeništva, prihodnje leto pa se je skupaj s [[NK Slavija Veče|Papirničarjem]] in [[NK Domžale|Domžalami]] uvrstilo v podzvezno ligo ljubljanskega centra. Ker iz lige ni izpadel nihče, je Ilirija kljub slabši sezoni obdržala svoj status, leta 1954 pa se je z drugim mestom prebila celo v kvalifikacije za napredovanje, kjer je bila proti relativno močnim nasprotnikom pričakovano neuspešna.

V sezoni 1954/55 je moštvo postalo prvak ljubljanske podzveze, s čimer si je zagotovilo svoje mesto v novoustanovljeni ljubljansko-primorski ligi, ki je bila nekakšna preoblikovana zahodna skupina [[Slovenska republiška nogometna liga|republiške lige]]. V njej so igrali klubi iz Ljubljane, Primorske in Gorenjske, Ilirija pa ni ravno navdušila in je po treh povprečnih sezonah izpadla iz tekmovanja. Leta 1958 se je klub tako spet znašel v ljubljanski podzvezni ligi in jo že v prvi sezoni tudi osvojil, kar mu je prineslo kvalifikacije za republiško ligo proti prvakom ostalih [[Slovenske nogometne podzveze|podzvez]]. V ligaškem sistemu je Ilirija osvojila drugo mesto za [[ND Gorica|Novo Gorico]], s čimer se je ravno še uvrstila v višji rang. Tam se je moštvo dokaj dobro znašlo in že v sezoni 1960/61 končalo v sredini ligaške razpredelnice.

Po uspešnem začetku v močni konkurenci je Ilirija kmalu začela popuščati in se leta 1962 že znašla v nevarni coni, a se s predzadnjim mestom še uspela rešiti. V naslednji sezoni je bil potek podoben, le da prvak [[NK Ljubljana|Ljubljana]] tokrat ni napredoval, tako da so se morali Daneu, Rotar, Judež, Dermastija, Škufca, Papec in soigralci kljub novemu predzadnjemu mestu posloviti od tekmovanja. Sledila je solidna sezona v podzvezni ligi, ko je moštvo osvojilo drugo mesto za [[NK Hrastnik|hrastniškim Bratstvom]], s čimer se je spet uvrstilo v kvalifikacije, kjer je nato nekoliko presenetljivo premagalo prav Hrastničane. V republiški konkurenci je moštvo tokrat zmoglo zgolj eno sezono in se tako leta 1965 preselilo v novo [[Slovenska območna liga|zahodno consko ligo]]. Tam se je moštvo redno borilo za napredovanje, a se mu je v prvih letih to vselej izmaknilo.

Leta 1968 je Ilirija z lepo prednostjo pred [[NK Zagorje|Zagorjem]] osvojila consko ligo ter se vrnila na republiški nivo, kjer je nato nastopala dolga leta. Sprva je krojila sredino razpredelnice, v sezoni 1971/72 pa je nepričakovano zablestela in se s [[NK Rudar Trbovlje|trboveljskim Rudarjem]] vse do zadnjega kroga borila za naslov republiškega prvaka. Jerebic, Jalševec, Godler, Ahlin, Šmon, Rojina in soigralci so pred domačo publiko nepričakovano izgubili s [[NK Celje|Kladivarjem]] in naslov je odšel v Trbovlje, Ilirija pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom in nastopom v tekmovanju za amaterskega prvaka Jugoslavije, kjer je nato prišla vse do finala. V naslednji sezoni je bila ekipa Franca Hočevarja še tretja, nato pa so se rezultati kluba iz leta v leto slabšali. Leta 1976, ko se je moštvo sicer borilo za obstanek, so klub prizadeli še portoroški sklepi, tako da je s sezono 1977/78 nastala združena selekcija Ilirija-Ljubljana, ki je nekaj časa celo nastopala izmenično v Zgornji in Spodnji Šiški.

Projekt tudi rezultatsko ni bil pretirano uspešen in moštvo je v prihodnjih sezonah večinoma krojilo spodnji dom razpredelnice. Leta 1981 se je še izvleklo, prihodnje leto pa ne več, tako da se je klub moral preseliti v novo [[Slovenska območna liga|območno ligo zahod]]. V prvi sezoni Ilirija slovitejšim tekmecem v boju za naslov ni bila konkurenčna, zato pa je bila toliko boljša v naslednji, ko je s točko prednosti pred [[NK Ljubljana|Ljubljano]] osvojila naslov ter se vrnila v republiško ligo. Tam pa tokrat ni bila tako uspešna kot v preteklosti, saj so se morali Klančar, Miklavčič, Škufca, Škerl, Jereb in soigralci že po dveh sezonah posloviti od tekmovanja. Leta 1986 se je klub posledično spet znašel v območni konkurenci, iz katere pa je nato nepričakovano izpadel in se preselil celo v medobčinsko ligo. Leta 1988 je Ilirija izpadla tudi iz slednje, a se nato takoj vrnila, leta 1990 pa uvrstila še nazaj v območno ligo.

Po osamosvojitvi je Ilirija sprva igrala v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi ligi]], kjer je v prvi sezoni, ko je bilo tekmovanje še razdeljeno na zahodno in vzhodno skupino, nekoliko presenetljivo osvojila odlično tretje mesto, nato pa leta 1993 izpadla in skoraj povsem izginila iz slovenskega nogometnega zemljevida. Že v naslednji sezoni je namreč po hudih finančnih težavah izpadla še iz [[Tretja slovenska nogometna liga|tretje lige]], kamor se nato leta 1996 sicer še vrnila, a že naslednje leto spet gladko izpadla. V klubu so nato ukinili člansko ekipo in se posvečali zgolj mladinskim selekcijam vse do leta 2002, ko je bila članska ekipa končno obujena. V naslednjih dveh sezonah je nastopala v peti in četrti ligi brez vidnejših uspehov, dokler ni bila leta 2008 po izpadu iz četrte vnovič ukinjena.

Ob praznovanju stoletnici kluba je bila leta 2011 članska ekipa vnovič obujena, njeno vodenje pa je prevzel nekdanji igralec kluba Vlado Miloševič. Pod njegovim vodstvom je moštvo brez vidnejših uspehov igralo v peti ligi, rezultati pa so se nato izboljšali, ko je ekipo prevzel Goran Marković. Leta 2012 se je Ilirija uvrstila v [[Regionalna ljubljanska liga|regionalno ljubljansko ligo]], dve leti kasneje pa z drugim mestom še v 3. SNL. V sezoni 2015/16 so Kralj, Anželj, Gazibegović, Vidic, Đoković, Loboda in soigralci osvojila naslov prvaka, a so jih nato v kvalifikacijah za napredovanje v 2. SNL po visokem porazu na prvi tekmi ugnale [[NK Brežice 1919|Brežice]]. Leto kasneje je prišlo do širitve druge lige in zasedba Žige Stariča se je z drugim mestom vendarle uvrstila v višji rang.

V sezoni 2017/18 je Ilirija v drugi ligi zabeležila nadvse solidno osmo mesto ter ob tem predstavila tudi ambiciozne načrte za prihodnost, nato pa so se kmalu pojavile težave, nekateri igralci so odšli in moštvo je leta 2019 po napetem zaključku sezone izpadlo iz tekmovanja. Po slabši polovični sezoni v 3. SNL se je moštvo leta 2021 v skrajšanem tekmovanju prebilo nazaj v drugo ligo, kjer se je hitro uveljavilo kot eden vidnejših predstavnikov. Leta 2022 je klub dobil novo vodstvo na čelu z bratoma Bedene in ameriškim investicijskim skladom, ki je napovedalo uvrstitev v [[Prva slovenska nogometna liga|prvo ligo]] v naslednjih nekaj letih.

==Stadion==
Predvojna Ilirija je delovala na igrišču ob Celovški cesti pri državnem kolodvoru, povojni klub pa je sprva deloval na igrišču ob večni poti, poznanem tudi po imenu Panonija. Kasneje se je preselil na sedanji stadion v Športnem parku, ki so ga začeli graditi že kmalu po vojni, a dolgo časa ni bil dokončan. Med leti 1960 in 1963 je objekt doživel popolno prenovo za potrebe speedwaya, igrišče so obrnili ter zgradili tribuno, otvoritev pa je potekala 9. junija z vožnjo Ludvika Stariča ter mednarodno dirko, ki jo je obiskalo 10.000 gledalcev.

Trenutna kapaciteta stadiona je 1.440 sedišč.

==Lovorike==
/

==Sezone po osamosvojitvi==