NK Krško Posavje
Zgodovina
Nogometni klub Krško je bil ustanovljen leta 1925 kot Krški sportni klub. Prvo tekmo je klub odigral proti moštvu Troje iz Brežic, končala pa se je z rezultatom 2:2. V prvih letih je igral zgolj prijateljske tekme, v uradnih tekmovanjih pa ni nastopal. V Ljubljansko nogometno podzvezo se je vključil šele leta 1933, ko je tudi uradno verificiral igrišče pod Žuličem. V sezoni 1933/34 je tako nastopil v dolenjsko-posavski skupini, kjer je dosegel drugo mesto za novomeškim Elanom. Največja uspeha je KSK dosegel v letih 1935 in 1936, ko je kot prvak posavske lige nastopil v kvalifikacijah za napredovanje, a je obakrat izpadel že v prvem krogu.
Po vojni je bilo formirano Fizkulturno društvo Videm Krško, ki je leta 1946 nastopilo v prvenstvu novomeškega okrožja in med tremi ekipami zasedlo zadnje mesto. Naslednje leto je bilo moštvo v istem tekmovanju spet tretje, v sezoni 1947/48 pa se je klub izkazal predvsem v pokalu, saj je kot prvak dolenjske skupine uvrstil v zaključno tekmovanje, kjer pa je že v prvem krogu izgubil proti mariborskemu Kovinarju. Po sezoni je prišlo do spremembe tekmovalnega sistema in posavski klubi so se preselili v celjsko poverjeništvo, kjer so igrali v skupini s klubi iz Zasavja. V relativno močni ligi je Krško končalo na sredini razpredelnice, a je nato za leto 1950 prišlo do nove spremembe. Ustanovljeno je bilo nogometno poverjeništvo za Zasavje, moštvo Krškega pa v prvenstvu ni sodelovalo.
Leta 1951 se je Krško le vključilo v zasavsko ligo in v konkurenci petih ekip takoj presenetilo z naslovom prvaka. Bačnik, brata Bizjak, brata Anžiček, Mlakar in soigralci so posledično nastopili v kvalifikacijah za drugo slovensko ligo, kjer so v prvem krogu s sedmimi goli odpravili Usnjar Šoštanj, v drugem pa so po napetem boju na povratni tekmi skoraj uprizorili epski preobrat proti Rakičanu, a jim je na koncu zmanjkal en gol. V naslednji sezoni so se lige igrale zgolj spomladi, pri čemer je spet prišlo do velikih sprememb v Zasavju, saj so se tamkajšnji klubi priključili novoustanovljeni ljubljanski podzvezi in ustanovili svoj nogometni center. Predvideno je bilo, da v njem sodeluje tudi nogometna sekcija novoustanovljenega TVD Partizan Krško, a se je ta tekmovanju odpovedala. Podobno je bilo tudi v naslednji sezoni, ko je moštvo po eni sami tekmi odstopilo od tekmovanja.
V sezoni 1953/54 je Krško nastopilo v tekmovanju drugega razreda v okviru nove Nogometne podzveze Celje, sezono kasneje pa zaradi pomladitve moštva v uradnih tekmah spet ni sodelovalo. Leta 1955 se je obnovila enotna zasavska liga, v katero pa se Krško ni prijavilo. V sezoni 1957/58 je klub nastopal v drugem razredu celjske podzveze, nato pa spet nikjer, dokler se ni leta 1959 ustanovila Nogometna podzveza Novo mesto. Naslednje tri sezone je klub tako igral v dolenjski podzvezni ligi, nato pa je leta 1962 njegovo delovanje zaradi finančnih težav spet zamrlo. V sezoni 1963/64 je klub vnovič poskusil srečo v celjski podzvezi, a zdržal zgolj pol sezone, nato pa se je nogomet v Krško vrnil leta 1965, ko je 14. januarja nastal Nogometni klub Celulozar, moštvo pa je spomladi tekmovalo izven konkurence. Celulozar je v sezoni 1965/66 tudi uradno nastopil v drugem razredu celjske podzveze, kjer je osvojil drugo mesto.
Po izključitvi nekaterih klubov je bil Celulozar leta 1966 uvrščen v prvi razred, kjer je nato že v svoji drugi sezoni osvojil naslov prvaka. Moštvo je posledično v sezoni 1968/69 nastopilo v slovenski conski ligi vzhod, kjer so Germek, Robič, Jurečič, Ocepek, Klaić, Kambič in soigralci pod vodstvom Franja Lacija zlasti jeseni igrali izvrstno, na koncu pa zaostali zgolj za ptujsko Dravo in osvojili odlično drugo mesto. Po presenetljivem uspehu je bilo nadaljevanje precej slabše, saj je moštvo leta 1970 izpadlo nazaj v podzvezno ligo, nato pa v naslednjih letih ni bilo niti približno blizu povratka. V letih 1974 in 1975 je celo komaj obstalo, v sezoni 1976/77 pa se je v skladu s portoroškimi sklepi priključilo novi posavski ligi v okviru TNZ Celje. Kot še številne druge so spremembe krški klub močno prizadele, tako da med leti 1977 in 1980 s člansko ekipo zopet ni nastopal v tekmovanjih.
Tudi v osemdesetih Celulozar ni dosegel vidnejših uspehov. Med leti 1980 in 1982 je klub nastopal v posavski nogometni ligi, v sezoni 1983/84 pa se je priključil zasavski ligi, v kateri pa je bilo mlado moštvo povsem nekonkurenčno. Celulozar se je v tekmovanja vrnil v sezoni 1986/87, ko je spet nastopil v celjski podzvezni ligi ter zasedel solidno četrto mesto. V naslednjih dveh letih je klub dosegel rezultate okrog sredine lestvice, nato pa povsem popustil in leta 1990 končal na daleč zadnjem mestu. V zadnji sezoni pred osamosvojitvijo so se rezultati nekoliko popravili, a so finančne težave klub prisilile v združitev s senovskim Rudarjem, tako da je nastal nov klub CR Krško. Pod tem imenom je ekipa krenila v samostojnost, a znova brez uspehov, saj je po dveh sezonah izstopila iz tekmovanja.
Vzpon krškega nogometa se je začel po letu 1994, ko je klub pod novim imenom NK Krško spet vključil v tekmovanja celjske medobčinske zveze. Po nekaj solidnih sezonah je moštvo pod vodstvom Slavka Soldata leta 1999 osvojilo naslov prvaka ter se uvrstilo v tretjo slovensko ligo sever. Že dve leti kasneje je Krško po napetem boju z Mons Cludiusom osvojilo tudi slednjo ter se tako uvrstilo še v drugo ligo, kar je bil dotlej največji uspeh kluba. V sezoni 2002/03 so tako Panič, Kapušin, Brdik, Pirc, Zorko, Dvorančič in soigralci prvič igrali proti nekaterim večjim slovenskim klubom, v močni konkurenci pa so na koncu osvojili trinajsto mesto. To bi načeloma pomenilo izpad, a je ekipa zaradi težav številnih tekmecev na koncu vseeno obstala v ligi.
Leta 2004 je ekipa pod taktirko trenerja-igralca Iztoka Kapušina kljub finančnim težavam in nekaterim odhodom s sedmim mestom ponovno uspela priti do obstanka, enak uspeh pa je klubu z novim vodstvom brez večjih težav uspel tudi naslednje leto. V sezoni 2005/06 je Stane Bevc s precej spremenjeno zasedbo klub popeljal do petega mesta, največji uspeh pa so Vezirovič, Pilipović, Brdik, Panič, Drnovšek in soigralci dosegli leta 2007, ko so osvojili odlično tretje mesto. V sledečih sezonah tako blizu napredovanja niso več bili in že naslednje leto se je ekipa borila celo za obstanek. Podobno slabo je šlo moštvu tudi v sezoni 2009/10, ko se je zasedba Adnana Zildžovića izpadu izognila šele s presenetljivo gostujočo zmago proti drugouvrščenemu kranjskemu Triglavu v predzadnjem krogu. Zlasti po zaslugi dveh precej skromnih tekmecev je nato sledila nekoliko mirnejša naslednja sezona.
Po letu 2011 je prišlo zlato obdobje kluba. Po stabilizaciji v drugi ligi se je moštvo v sezoni 2012/13 s četrtim mestom spet približalo najboljšim, v zgodovino pa so se nato Zalokar, Sikošek, Jurečič, Petric, Dvorančič, Drnovšek in ostali zapisali leta 2015, ko so v zadnjem krogu v medsebojni tekmi ugnali Aluminij ter se s točko prednosti uvrstili v prvo ligo. V sezoni 2015/16 je ob pravi evforiji v Krškem ekipa Tomaža petroviča uspela priti celo do izjemnega šestega mesta, nato pa so bili rezultati nekoliko slabši. Leta 2017 je ekipa v finišu strla Aluminij, naslednje leto pa je s sedmim mestom obstala še bolj suvereno. A je šlo za labodji spev, saj je klub ob hudih finančnih težavah leta 2019 izpadel iz prve, nato pa po nekaj sezonah životarjenja leta 2023 še iz druge lige. Istega leta je prišlo do združitve z NK Posavje Krško, tako da se klub odtlej spet imenuje NK Krško Posavje.
Stadion
Klub na mestu stadiona Matije Gubca deluje praktično od ustanovitve. Prvo tekmo na igrišču pod Žuličem je odigral 21. junija 1925 proti Troji iz Brežič. Igrišče je bilo urejeno za tekme leta 1933, leta 1946 pa je bil na tem mestu zgrajen stadion. 18. avgusta 1957 je potekala otvoritev speedwayske steze, ki je nadomestila kasaško progo, leta 1980 pa je bila zgrajena sedanja tribuna. Leta 2003 je stadion dobil razsvetljavo, poleti 2009 pa je potekala še manjša posodobitev tribun in ureditev odvodnjavanja.
Trenutna kapaciteta stadiona je 1.508 sedišč, rekord pa je bil postavljen 28. maja 1961, ko se je na speedway dirkah zbralo kar 20.000 gledalcev. Na nogometni tekmi je bil največji obisk zabeležen jeseni 2015, ko si je tekmo z Olimpijo ogledalo 2400 ljudi.
Lovorike
/
Sezone po osamosvojitvi
| Sezona | Liga | Mesto | Točke | T | Z | R | P | DG | PG | Pokal NZS |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1991/92 | MNZ | 3 | 19 | 20 | 5 | 9 | 6 | 31 | 43 | / |
| 1992/93 | MNZ | 10 | 6 | 18 | 3 | 0 | 15 | 21 | 56 | / |
| 1993/94 | / | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
| 1994/95 | MNZ | 4 | 19 | 20 | 7 | 5 | 8 | 34 | 27 | / |
| 1995/96 | MNZ | 2 | 39 | 20 | 11 | 6 | 3 | 42 | 17 | / |
| 1996/97 | MNZ | 2 | 16 | 12 | 4 | 4 | 4 | 16 | 11 | / |
| 1997/98 | MNZ | 5 | 18 | 12 | 5 | 3 | 6 | 23 | 19 | / |
| 1998/99 | MNZ | 1 | 26 | 12 | 8 | 2 | 2 | 33 | 12 | / |
| 1999/00 | 3. SNL | 7 | 35 | 26 | 9 | 8 | 9 | 56 | 37 | / |
| 2000/01 | 3. SNL | 5 | 39 | 26 | 10 | 9 | 7 | 49 | 33 | / |
| 2001/02 | 3. SNL | 1 | 67 | 26 | 22 | 1 | 3 | 72 | 17 | / |
| 2002/03 | 2. SNL | 13 | 35 | 30 | 7 | 14 | 9 | 35 | 53 | šestnajstina finala |
| 2003/04 | 2. SNL | 7 | 35 | 32 | 8 | 11 | 13 | 41 | 63 | šestnajstina finala |
| 2004/05 | 2. SNL | 10 | 38 | 33 | 11 | 5 | 17 | 46 | 59 | drugi krog |
| 2005/06 | 2. SNL | 5 | 40 | 27 | 10 | 10 | 7 | 34 | 36 | / |
| 2006/07 | 2. SNL | 3 | 39 | 27 | 11 | 6 | 10 | 38 | 43 | prvi krog |
| 2007/08 | 2. SNL | 6 | 36 | 27 | 9 | 9 | 9 | 33 | 42 | osmina finala |
| 2008/09 | 2. SNL | 6 | 33 | 26 | 8 | 9 | 9 | 40 | 47 | prvi krog |
| 2009/10 | 2. SNL | 8 | 28 | 27 | 6 | 10 | 11 | 27 | 45 | / |
| 2010/11 | 2. SNL | 8 | 31 | 27 | 8 | 7 | 12 | 24 | 35 | šestnajstina finala |
| 2011/12 | 2. SNL | 6 | 31 | 27 | 7 | 10 | 10 | 24 | 27 | šestnajstina finala |
| 2012/13 | 2. SNL | 4 | 37 | 27 | 10 | 7 | 10 | 39 | 41 | / |
| 2013/14 | 2. SNL | 7 | 36 | 27 | 10 | 6 | 11 | 42 | 37 | / |
| 2014/15 | 2. SNL | 1 | 51 | 27 | 15 | 6 | 6 | 48 | 28 | / |
| 2015/16 | 1. SNL | 6 | 41 | 36 | 10 | 11 | 15 | 24 | 48 | / |
| 2016/17 | 1. SNL | 8 | 39 | 36 | 8 | 15 | 13 | 39 | 50 | četrtfinale |
| 2017/18 | 1. SNL | 7 | 34 | 36 | 9 | 7 | 20 | 36 | 61 | osmina finala |
| 2018/19 | 1. SNL | 10 | 24 | 36 | 5 | 9 | 22 | 29 | 65 | četrtfinale |
| 2019/20* | 2. SNL | 6 | 31 | 20 | 9 | 4 | 7 | 37 | 25 | osmina finala |
| 2020/21* | 2. SNL | 10 | 26 | 22 | 7 | 5 | 10 | 24 | 38 | izločeni po žrebu |
| 2021/22 | 2. SNL | 14 | 26 | 30 | 6 | 8 | 16 | 25 | 54 | / |
| 2022/23 | 2. SNL | 15 | 24 | 30 | 6 | 6 | 18 | 36 | 59 | 1/64 finala |
| 2023/24 | 3. SNL | 2 | 47 | 26 | 14 | 5 | 7 | 88 | 41 | 1/32 finala |
| 2024/25 | 3. SNL | 1 | 54 | 26 | 17 | 3 | 6 | 64 | 26 | 1/32 finala |
| Skupaj | 1. SNL | 0 naslovov | 138 | 144 | 42 | 32 | 70 | 128 | 224 | 0 pokalov |
