02/03: Konec neke ere
Po reprezentačnih zdrahah se je zanimanje slovenske nogometne javnosti spet vrnilo v sivino prvoligaške scene, kar so odgovrni s pomočjo promocije in marketinga želeli izkoristiti za dvig klubskega nogometa. Obdobje amaterizma in entuziazma se je bližalo koncu, klube so prevzemali preračunljivi podjetniki, združenje pa se je ukvarjalo z uvedbo licenciranja, saj je bila Slovenija s strani UEFE določena kot nekakšen poligon pri "evropeizaciji" balkanskega nogometa. To naj bi bilo pozitivno zaradi večje dinamike, čeprav navijači nad dinamičnostjo selitev v peti rang najbrž niso bili ravno navdušeni. V takšnih razmerah sta se druščini priključila še povratnik Dravograd ter tradicionalna Ljubljana.
Sezona je pomenila tudi konec šampionskega obdobja za
Maribor, ki je kljub številnim težavam uspel osvojiti še sedmo zvezdico. Tekom sezone je odstopil dotedanji predsednik Jagodnik, klub se je znašel v finančni krizi, zaosatnek za vodilnimi se je večal, nekoliko je padel tudi obisk, a tekmeci vseeno niso uspeli izkoristiti priložnosti. Kot ključen faktor se je izkazal rutiner Prašnikar, ki je znal iz razglašene zasedbe s Pekičem, Žnuderlom in Rakovičem spomladi spet potegniti maksimalen izkupiček točk. S preračunljivo taktiko so Vijolice postale najuspešnejše gostujoče moštvo, da ekipa ni prava pa je razodevalo pet domačih porazov, česar si ta klub dotlej še ni privoščil.
S težavami se je soočala tudi
Olimpija, kjer so Schollmayer in druščina pred sezono spet napovedovali veliko, silne ambicije pa so se bolj ali manj končale je z novim imenom kluba ter angažiranjem veterana Prosinečkega, ki je poskrbel za najvišji obisk v ligi. Kader z Barunom, Kosičem in Rudonjo očitno še ni bil povsem zrel za ligaškego krono, so pa Zmaji zato osvojili vsaj pokal, ki je navijačem obljubljal nadaljnji razcvet. Uprava se je medtem ukvarjala predvsem s preregistracijo in izogibanjem dolgov, planiral pa se je še trgovinsko-poslovni komples v Stožicah, ki bi morda vseboval tudi stadion.
Ob očitnih problemih tekmecev se je na drugo mesto nekoliko presenetljivo prebilo
Celje, ki so ga vsako leto vztrajno navajali kot skritega favorita, a jih po večih letih razočaranj nihče več ni jemal povsem resno. Pod Pušnikovim vodstvom pa je Grofom vendarle uspelo in po dveh tretjinah so se celo znašli v najboljšem položaju. Zdaj že izkušeno moštvo s Kvasom, Brulcom in Lungujem je v zaključku izdala psiha, pa tudi slaba forma v gosteh, saj so na Skalni kleti dosegli največ zadetkov ter tudi osvojili največ točk. Kljub temu je obisk v Celju ostal porazen, za nameček pa so tam izgubili še finale pokala.
Za eno redkih pozitivnih presenečenj je poskrbelo
Šmartno, ki se je povsem nepričakovano prebilo na četrto mesto in tako še izboljšalo rezultat iz prejšnje sezone. Bloudek je znova šokiral nogometno javnost ter s povsem povprečno ekipo favoritom odščipnil lepo število točk, pri čemer ostaja nepozaben predvsem remi z desetimi zadetki v Ljudskem vrtu. Pravljica ob Paki se je nadaljevala, a žal z napako, saj je licenciranje lokalnim fanatikom onemogočilo nastop v Evropi.
Tja se je srečno prebil
Koper, ki je pred sezono napovedoval naslov in prenovo Bonifike, na koncu pa komaj prilezel v zgornjo polovico. Suban in kolegi so sicer v ozadju vlekli določene poteze, a konkretne kohezije z okoljem in navijači ni bilo, pa tudi kader s Hasičem, Vitaglianom in Lundrom ni bil tako vrhunski, kot je kazalo na začetku. Kanarčki so na domačem terenu sicer uspeli nabrati kar lepo zalogo točk, a tri zmage v gosteh pač ne pritičejo pretendentu za naslov.
Podobno razočaranje je doživela
Mura, kjer so bile razmere že nekaj sezon precej neurejene, popolna prenova ekipe pred sezono pa že kar stalnica. Pomlajevanja ni bilo mogoče vleči v nedogled in Krojači so spet pristali prav pri dnu lestvice. Prekmurska ekipa, ki so jo vodili Domniko, Mesarič in Trenevski, preprosto ni več sodila v vrh slovenskega nogometa. Po zaslugi zveste in številne publike so Muraši doma pogosto odigrali nad realnimi sposobnostmi in se tako izgonili vsaj borbi za obstanek, kamor so realno sicer sodili, saj so v gosteh zbrali zgolj borih pet točk.
Nekoliko bolje je šlo
Primorju, ki po številnih odhodih seveda ni bilo zmožno ponoviti predstav iz prejšnje sezone. Ajdovci so se spet znašli v sivem povprečju, kamor je ekipa z Mlakarjem, Gregoričem in Strajnarjem še najbolj spadala. Ob pomanjkanju točkovnega uspeha je Sredojeviću uspelo uveljaviti vsaj razmeroma dopadljiv ofenzivni model, v katerem se je izkazal predvsem novinec Vogrič, ki je postal drugi najboljši strelec lige.
Padec po razpredelnici je doživljala tudi
Gorica, ki se je kar naenkrat znašla brez sponzorskih sredstev in so ji mnogi napovedovali še slabši izkupiček. Novo vodstvo z De Breo na čelu je poskrbelo za okleščeno in pomlajeno moštvo, katerega je prevzel dokaj neizkušeni Pinni. Domačini s Srebrničem, Mavričem in Kokotom na čelu so se kar izkazali in Vrtnice so sezono mirno zaključile na sicer skomnem osmem mestu. Osnovni cilj je bil tako dosežen in v goriškem klubu so že lahko gradili za prihodnost.
Po nekaj letih odsotnosi se je v dokaj spremenjene razmere vrnila tudi
Ljubljana. Ta nekdanji šišenski velikan si je skladno s tradicijo privoščil precej optimistične načrte in zavidljivo ekipo, kateri so poveljevali izkušeni Dema, Karapetrovič in Zore. Kot že tolikokrat pred tem so se tekom sezone pojavile raznorazne finančne težave, posledica česar sta bila padec forme in odvzem treh točk. Vse skupaj je na koncu vseeno zadostovalo za obstanek, a bi Šiškarji brez omenjenih težav nedvomno lahko dosegli več. Da imajo kvaliteto sta dokazala tudi Kmetec in Žeželj, ki sta na ligaški listi strelcev zasedlo prvo oziroma četrto mesto.
Do gladkega obstanka je prišel še
Dravograd, ki z zmagovitim drugoligaškim kadrom ni imel težav na zahtevnejši stopnji. Tomažič je odlično vodil mlado ekipo in se na koncu prebil celo do sedmega mesta. Koroška je spet dobila konkurenčnega prvoligaša, ki je skrbel za zadovoljstvo na dokaj polnih tribunah dravograjskega Športnega centra. S številnimi zadetki je navijače navduševal predvsem Rebol.
Po mnogih letih udejstvovanja v prvi ligi je izpadel velenjski
Rudar. Klub se je sicer že več let soočal s težavami, ki jih je v rudarski revir prinesla tranzicija, a tako hitrega zaključka tega nekdanjega velikana le ni bilo pričakovati. Pomlajeno domače moštvo z Mernikom, Mujanovičem in Šmonom je v pomladansek delu povsem popustilo ter zbralo zgolj šest točk. Največ težav so imeli Knapi izven Velenja, kjer so se praviloma izkazali za nekonkurenčnega tekmeca.
Zgodovinska čast pa je doletela
Korotan, saj je bil prvič v zgodovini lige kak klub tekom sezone izločen iz tekmovanja.
Maribor 31 18 8 5 56:31 62
Celje 31 15 10 6 57:38 55
Olimpija 31 14 12 5 54:32 54
Šmartno 31 12 10 9 46:42 46
Koper 31 12 9 10 41:41 45
Primorje 31 13 5 13 47:44 44
Dravograd 31 9 9 13 40:43 36
Gorica 31 7 13 11 34:43 34
Mura 31 9 7 15 38:48 34
Ljubljana 31 9 6 16 40:65 30 [-3]
Rudar (V) 31 6 7 18 32:51 25
Korotan 11 2 4 5 7:14 3 [-7]