Vremeplov EX YU liga

[Viator&Vektor]

To su ostale tri monografije, ali ovdje nema tabela.

[BOCo]

100 LET LENDAVSKEGA NOGOMETA, autor Horvath Ferenc

Kad dođem za vikend kuči, onda ču pogledati koje tabel su unutra.

[samit]

Po završetku prvenstva za 1952.godinu ponovo se prešlo na takmičenje jesen – proleće.

Sezona 1952/53

Prva savezna liga

Vreme: 30.avgust 1952 - 21.jun 1953. godine

1 Crvena zvezda, Beograd 22 13 5 4 47:27 +20 31
2 Hajduk, Split 22 11 7 4 49:35 +14 29
3 Partizan, Beograd 22 11 3 8 58:36 +22 25
4 Vojvodina, Novi Sad 22 10 4 8 37:36 +1 24
5 BSK, Beograd 22 9 5 8 34:37 -3 23
6 Sarajevo 22 9 4 9 39:33 +6 22
7 Dinamo, Zagreb 22 8 6 8 32:30 +2 22
8 Lokomotiva, Zagreb 22 6 9 7 33:40 -7 21
9 Vardar, Skoplje 22 7 5 10 37:46 -9 19
10 Spartak, Subotica 22 8 3 11 33:44 -11 19
11 Velež, Mostar 22 6 3 13 30:51 -21 15
12 Zagreb 22 5 4 13 23:37 -14 14

Ispali: Zagreb i Velež (Mostar)
Novi članovi: Zbog proširanja lige na 14 klubova novi članovi postali su: Radnički (Beograd), Rabotnički (Skoplje), Odred (Ljubljana), i Proleter (Osijek)

Crvena zvezda: Krivokuća Srboljub (14/21), Mrkušić Srđan (7/6), Lovrić Ljubomir (1/0) – Zeković Miljan (22/0), Stanković Branko (21/1), Đajić Predrag (21/1), Zlatković Siniša (21/0), Diskić Milorad (17/0), Tadić Dimitrije (7/0), Đurđević Milivoje (2/0), Nešović Branko (1/0) – Živanović Todor (21/17), Mitić Rajko (18/8), Ognjanov Tihomir (17/3), Vukosavljević Branislav (13/8), Tomašević Kosta (9/3), Cokić Jovan (6/2), Palfi Bela (6/1), Šijaković Vasilije (6/1), Spajić Ljubiša (6/0), Župac Dragoljub (3/2), Milić Svetislav (1/0), Petrović Aleksandar (1/0) i Lazić Miroslav (1/0). Ukupno igrača 24. Trener Sekulić Branislav i Mihajlović Žarko.

Lista strelaca:
Živanović Todor (c. Zvezda) 17 (21)
Rajkov Zdravko (Vojvodina) 16 (21)
Valok Marko (Partizan) 15 (16)
Veselinović Todor (Partizan) 15 (22)

Kvalifikacije za popunu Prve lige (završna faza)

Najbolji klubovi po republikama su razigravali u dvije grupe za ulazak u Prvu saveznu ligu – plasirale se po dve najbolje ekipe iz obe grupe: Odred (Ljubljana), Proleter (Osijek), Radnički (Beograd) i Rabotnički (Skopje).

Učestvovali su republički prvaci:

Srbija: Radnički (Beograd)
Hrvatska: Proleter (Osijek)
Slovenija: Odred (Ljubljana)
Makedonija: Rabotnički (Skopje)
Crna Gora: Budućnost (Titograd)
Bosna: Borac (Banja Luka)

Grupa A

Odred (Ljubljana) – Borac (Banjaluka) 2:0
Proleter (Osijek) – Odred (Ljubljnana) 2:3
Borac (Banjaluka) –Proleter (Osijek) 1:1
Borac (Banjaluka) – Odred (Ljubljana) 2:3
Odred (Ljubljana) – Proleter (Osijek) 1:0
Proleter (Osijek) - Borac (Banjaluka) 5:0

1 Odred, Ljubljana 4 4 0 1 9:4 +5 8
2 Proleter, Osijek 4 1 1 2 8:5 +3 3
3 Borac, Banjaluka 4 0 1 3 3:11 -8 1

Grupa B

Budućnost (Titograd) – Radnički (Beograd) 1:2
Rabotnički (Skopje) – Budućnost (Titograd) 3:1
Radnički (Beograd) – Rabotnički (Skopje) 3:0
Radnički (Beograd) – Budućnost (Titograd) 3:1
Budućnost (Titograd) – Rabotnički (Skopje) 1:1
Rabotnički (Skopje) – Radnički (Beograd) 2:1

1 Radnički, Beograd 4 3 0 1 9:4 +5 6
2 Rabotnički, Skoplje 4 2 1 1 6:6 0 5
3 Budućnost, Titograd 4 0 1 3 4:9 -5 1

Kvalifikacije za Drugu ligu

Na sastanku UO FS Jugoslavije 10.maja 1953.godine usvojen je predlog za jedinstvenu Drugu saveznu ligu od deset klubova.

Način formiranja:

• Automatski dva kluba koja su ispala iz Prve savezne lige (Zagreb i Velež iz Mostara) i dva kluba koja nisu uspela u kvalifikacijama za Prvu saveznu ligu (Borac iz Banjaluke i Budućnost iz Titograda)
• Ostalih šest klubova članova lige dobiće se posle kvalifikacija u dve grupe. U prvoj grupi su dva predstavnika iz Srbije i po jedna iz Makedonije i Crne Gore, a u drugoj grupi dva predstavnika Hrvatske i po jedan iz Bosne i Hercegovine i Slovenije. Igralo se po bod sistemu. Prva tri kluba iz obe kvalifikacione grupe su novi članovi Druge savezne lige.

Učesnici kvalifikacija:

Bosna: Željezničar (Sarajevo)
Crna Gora: Lovćen (Cetinje)
Hrvatska: Šibenik i Tekstilac (Varaždin)
Makedonija: Rabotnik (Bitolj)
Slovenija: Branik (Maribor)
Srbija: Mačva (Šabac) i Napredak (Kruševac)

Grupa Zapad:

Šibenik – Tekstilac (Varaždin) 2:0
Branik (Maribor) – Železničar (Sarajevo) 0:3

Šibenik – Branik (Maribor) 7:0
Tekstilac (Varaždin) - Železničar (Sarajevo) 0:2

Branik (Maribor) – Tekstilac (Varaždin) 1:0
Železničar (Sarajevo) – Šibenik 4:0

Tekstilac (Varaždin) – Šibenik 3:1
Železnčar (Saarjevo) – Branik (Maribor) 3:0

Železničar (Sarajevo) – Tekstilac (Varaždin) 3:1
Branik (Maribor) – Šibenik 1:1

Tekstilac (Varaždin) – Branik (Maribor) 1:1
Šibenik – Železničar (Sarajevo) 2:0

1 Železničar, Sarajevo 6 5 0 1 15:3 +12 10
2 Šibenik 6 3 1 2 13:8 +5 7
3 Branik, Maribor 6 1 2 3 3:15 -12 4
4 Tekstilac, Varaždin 6 1 1 4 5:10 -5 3

Napomena: Željezničar (Sarajevo), Šibenik i Branik (Maribor) su se plasirali i Drugu ligu

Grupa Istok:

Lovćen (Cetinje) – Napredak (Kruševac) 1:0
Mačva (Šabac) – Rabotnik (Bitolj) 3:2

Lovćen (Cetinje) – Mačva (Šabac) 0:2
Napredak (Kruševac) – Rabotnik (Bitolj) 1:1

Mačva (Šabac) – Napredak (Kruševac) 6:0
Rabotnik (Bitolj) – Lovćen (Cetinje) 2:3

Napredak (Kruševac) – Lovćen (Cetnje) 1:1
Rabotnik (Bitolj) – Mačva (Šabac) 1:3

Rabotnik (Bitolj) – Napredak (Kruševac) 0:1
Mačva (Šabac) – Lovćen (Cetinje) 2:0

Napredak (Kruševac) – Mačva (Šabac) 2:0
Lovćen (Cetinje) – Rabotnik (Bitolj) 2:0

1 Mačva, Šabac 6 5 0 1 16:5 +11 10
2 Lovćen, Cetinje 6 3 1 2 7:7 0 7
3 Napredak,Kruševac 6 2 2 2 5:9 -4 6
4 Rabotnik, Bitolj 6 0 1 5 6:13 -7 1

Nepomena: Mačva (Šabac), Lovćen (Cetinje) i Napredak (Kruševac) su se plasirali u Drugu ligu

________________________________________

MEĐUREPUBLIČKE I REPUBLIČKE LIGE (II rang takmičenja)

Hrvatsko – slovenska liga

Hrvatsko – slovenska liga
Na predlog NS Hrvatske osnovana je Hrvatsko – slovenska liga u koju je ušlo šest klubova iz Hrvatske i četiri iz Slovenije.
1 Proleter, Osijek 18 13 2 3 50:18 +32 28
2 Odred, Ljubljana 18 12 1 5 46:21 +25 25
3 Šibenik 18 10 3 5 42:26 +16 23
4 Tekstilac, Varaždin 18 9 3 6 31:28 +3 21
5 Kvarner, Rijeka 18 8 4 6 30:28 +2 20
6 Branik, Maribor 18 8 3 7 29:34 -5 19
7 Metalac, Zagreb 18 4 5 9 22:31 -9 13
8 Slavija, Karlovac 18 4 4 10 23:38 -15 12
9 Železničar, Ljubljana 18 4 3 11 22:44 -22 11
10 Rudar, Trbovlje 18 4 0 14 23:51 -28 8

Viši rang:
• Proleter (Osijek) i Odred (Ljubljana) se kroz kvalifikacije plasirali u Prvu saveznu ligu
• Šibenik i Branik (Maribor) – učestvovali u kvalifikacijama za Drugu saveznu ligu - uspeli
• Tekstilac (Varaždin) učestvovao u kvalifikacijama za Drugu saveznu ligu – nije uspeo
Ispali: Rudar (Trbovlje) i Slavija (Karlovac) po plasmanu i republičkom ključu
Novi članovi:
• Iz Hrvatske: Split, Borovo, Segesta (Sisak), Sloboda (Varaždin) i Lokomotiva (Rijeka)
• Iz Slovenije: Kladivar (Celje) i Korotan (Kranj) – direktno, a Izola posle kvalifikacija
Napomene:
• Za narednu sezonu liga je proširena sa 10 na 12 klubova
• Željezničar (Ljubljana) je, za narednu sezonu promenio ime u ŽNK Ljubljana

Kvalifikacije za popunu lige:
Željezničar (Maribor) – Izola 1:3 i 0:0
Segesta (Sisak) - Lokomotiva (Rijeka) 0:3, 2:2
Sloboda (Varaždin) – Saobračaj (Zagreb) 2:1, ?:?
Split – Slaven (Borovo) ?:?, ?:?
...


________________________________________

Slovenska liga (III rang takmičenja)

Zapadna grupa

1 Korotan, Kranj 14 7 5 2 53:17 +36 19
2 Izola 14 7 5 2 44:16 +28 19
3 Železničar, Nova Gorica 14 6 5 3 39:30 +9 17
4 Krim,Ljubljana 14 7 2 6 31:27 +4 16
5 Postojna 14 7 1 6 26:38 -12 15
6 Gregorčič, Jesenice 14 4 3 7 12:38 -26 11
7 Proleterec, Zagorje 14 3 3 8 22:47 -25 9
8 Slavija, Vevče 14 2 2 11 19:40 -21 6

Viši rang:
• Korotan (Kranj) se plasirao u Hrvatsko – slovensku ligu direktno
• Izola je igrala kvalifikacije za ulazak u Hrvatsko – slovensku ligu sa Željezničarfem (Maribor) i uspela
Ispali:
Novi članovi:
Napomene:


Istočna grupa

1 Kladivar, Celje 14 12 1 1 88:17 +71 25
2 Železničar, Maribor 14 11 1 2 75:19 +56 23
3 Nafta, Donja Lendava 14 8 1 5 37:23 +14 17
4 Mura, Murska Sobota 14 8 1 5 53:42 +11 17
5 Aluminij, Kidričevo 14 7 1 6 38:34 +4 15
6 Drava, Ptuj 14 4 1 9 25:79 -54 9
7 Kovinar, Štore 14 1 1 12 21:71 -50 3
8 Kovinar, Maribor 14 1 1 12 12:57 -45 3

Viši rang:
• Kladivar (Celje) se plasirao u Hrvatsko – slovensku ligu
• Željezničar (Maribor) je igrao u kvalifikacijama za Hrvatsko – slovensku ligu sa Izolom i nije uspeo (1:3 i 0:0)
Ispali:
Novi članovi:
Napomene: Kovinar (Štore) i Kovinar (Maribor) imaju isti broj bodova – po 3, ali je sedmo mesto zauzeo Kovinar Štore zbog boljeg količnika (0.2975:0.2105)

[Viator&Vektor]

Ajde majstor nastavi.

Inače, izašla je publikacija 90 godina NZS, ali nemam pojma šta ima unutra.

[Case]

Pozdrav.

V predhodnih postih piše "Proleter Postojna". Ste sigurni, da je Proleter iz Postojne?
Koper se je, od leta 1949, takrat tudi imenoval Proleter.

[Case]

Prvi zapisi o začetkih igranja nogometa v Kopru segajo daleč v čas, ko je ta predel Slovenije že spadal pod italijansko oblast, ki je krojila tudi prve športne korake na današnjem ozemlju Slovenske Obale. Prva pisana dokazila o igranju nogometa v Kopru izvirajo iz leta 1920, sicer pa se ime NK Koper pojavi šele leta 1955, z združitvijo športnih društev Aurora in Meduza.

Začetek nogometa na Primorskem oziroma v Kopru tako sovpada s časom po prvi svetovni vojni, ko je v Slovenskem Primorju vladala fašistična diktatura, ki je zatirala in uničeyala vse; kar je bilo slovenskega. Nastanek klubov in igranje nogometa na Slovenski Obali je bilo družbeno, politično in ekonomsko pogojeno. Nogometne klube so v mestih ustanavljale skupine meščanov. Ker so v obalnih krajih tedaj živeli predvsem italijansko govoreči prebivalci, so bili tudi klubi italijanski. Društva, organizacije in klube so tedaj ustanavljali z namenom, da ta del obale poitalijančijo in takega predstavijo svetu, zato so bili po vrsti deležni močne - materialne in idejne pomoči tedanje oblasti. V tistem obdobju je bila v klubih včlanjena le peščica, Slovencev, ki so imeli poitaljančena imena in priimke.

V Kopru je bil leta 1920 ustanovljen Circolo Sportivo Capodistriano ,ki velja za prvo nogometno ekipo Kopra. Sestavljena je bila predvsem iz študentov; delavcev in ribičev. Nogometno igrišče se je nahajalo na zunanji strani vrat koprske Mude in na drugi strani ceste glede na današnji objekt. Igrišče je bilo peščeno, večkrat, pa, ga je zalila voda iz bližnjega morja. Po pripovedovanju danes že pokojnega Romea Škera je bil prvi predsednik kluba Mirko Nazarjev. Klubski barvi sta bili beločrna z emblemom redeče barve. Prav rdeč emblem je bil večkrat povod raznim izpadom gledalcev na tekmah, še posebej v notranjosti Italije.

Prva nogometna ekipa Kopra je kmalu že tudi gostovala oziroma igrala tekme v Trstu, Čedadu, Dolu pri Benetkah, Vicenzi, Mestrah in v Puli. Pomembna so bila tudi srečanja proti Ederi, moštvu italijanske republikanske stranke, in proti moštvu tržaškega oddelka italijanskih državnih železnic. Najboljši igralci ekipe Circolo Sportivo Capodistriano so bili Alfredo Conelli, Vittorio Minca in Umbertn Parovel; ki je bil znan po tem, da je nogomet uspešno igral tudi v Argentini; Sicer pa je za tedanjo igro veljalo, da je bila že bolj na začetni stopnji in predvsem statična.

Med tem so koprski študentje svoje nogometno znanje posredovali tudi sosedom izi Izole, kjer so leta 1922 ustanovili Športno društvo Virtus. V Kopru se je z napredkom nogometa Circolo Sportivo Capodistriano leta 1928 preimenoval v Unione Sportiva Capodistriana. Koprčani so tedaj poznali tudi prve kondicijske priprave v telovadnici San Francesco, sodobnejši pristop pa je prinesel tudi želeni napredek v igri.

Klub je tedaj štel okoli 150 članov po pisanju Picolla pa je imel mlado in borbeno ekipo, iz katere je kar precej nogometašev že tedaj prestopilo tudi v razne klube, ki so igrali v italijanski nogometni ligi. Leta 1934 je Unione Sportiva Capodistriana prevzela ime veslaškega kluba Libertas in je nastopala v tekmovanju z imenom Unione Liberi Calciatori. V t.i. prvi diviziji so sodelovale še naslednje ekipe: Solovaj in Canotieri riunti dell'Adriatico iz Tržiča (Monfalcone), Casalini, A.C.E.G.A.T., Publico Impiego, Ber venier, Fortitudo, Ponziana, Servolana, Artiglieri Mista in Assicurazioni Generali (vsi iz Trsta), Ampelea iz Izole ter Arsia iz Pule. Koprčani so tedaj že odigrali prijateljske tekme z moštvom Pro Gorizia in tudi z Madžarskim moštvom iz Ferenzwaroscha. Iz dostopnih virov je še razbrati, da sta tedanje igralno obdobje koprske ekipe zaznamovala vratarja Fernando Favento in Derin. Pomembno vlogo so odigrali tudi bratje Scher. Vttorio je že leta 1928 iz Kopra prestopil k prvemu moštvu Triestine, ki je tekmovala v Serie A italijanskega državnega prvenstva. Njegov brat Giordano je odšel k Palmi in zaigral za Palmese, Bruno pa je prestopil v Leece (Serie B) in od tam v Toskano, kjer je igral za Lucchese v Serie A. Bruno Scher je postal celo vratar državne reprezentance. Iz Kopra so nato v Trst odšli tudi naslednji trije vratarji: Casanelli, Luigi Ukmar in Fabrizi. Odličen igralec koprskega Libertasa je bil tudi Mario Cociani, ki je najprej prestopil k Aquili, po, končani drugi svetovni vojni pa je odšel celo v Milano k Interju. Skupaj z njim je k lnterju (in v Serie A) odšel tudi Bruno Zago, v Trst pa so iz Kopra tedaj odšli še naslednji nogometaši: Petris, Braico, Griso, Flego in Valentinuzzi. Enega glavnih vzrokov za tako številne odhode je predstavljala slaba gospodarska razvitost Kopra, ki je pod fašizmom utrpelo precej škode. Koper je bil tedaj predvsem prosvetno mesto s šolami in samostani, brez dodatnih finančnih sredstev pa niti razvoj nogometa ni bil mogoč. In tako so si sicer obetavni igralci svojo športno srečo poiskali drugje. Precej bolj razvito je bilo tedaj gospodarstvo v sosednji Izoli, kjer si je dohodek ustvarjalo kar precej malih obrtnikov. Ti so s finančno pomočjo omogočili, da so se nogometaši Izole osamosvojili in odcepili od športnega drustva Virtus. Leta 1933 so ustanovili nogometni klub Ampelea, ki je v naslednjih letih dosegel vidne uspehe. Še največje pa ravno med drugo svetovno vojno, ko so nogometaši Izole nastopali kot poklicni igralci v italijanski ligi, ki je združevala klube iz severne Italije.

Ker je bila izolska Ampelea finančno močnejša od koprskega Libertasa, si je lahka privoščila tudi (pre)nekatere okrepitve iz Kopra. Prav v teh dogodkih pa je iskati vzroke nastalega nogometnega rivalstva Kopra in Izole, ki se je v povojnih letih le še okrepilo.


Samo v mestu šest klubov!

Uničujoče udarce druge svetovne vojne je občutilo tudi življenje na Primorskem, tako na gospodarskem, kulturnem kot tudi športnem področju, tako da je z vso organizirano športno aktivnostjo vred zamrlo tudi nogometno dogajanje.

Že z letom 1939 so prenehale nogometne aktivnosti v Kopru in po okoliških vaseh. Ostale so le ekipe mladih fantov, ki so igrali v krajevnem prvenstvu. Iz tistih časov so se ohranila imena naslednjih ekip: Colaussi, U.R.I. (Unione ragazzi juventini), Combi (studenti del licero - Gimnazija Carlo Combi) in Virtus. Nogometaši iz sosednje Izole so tedaj beležili največje uspehe, nastopali so v poklicni italijanski ligi, ki je združevala klube severne Italije. Delovanje omenjenih društev v mestih je bilo omogočeno, ker so bili člani leteh predvsem Italijani, njihovo delovanje je bilo tako v interesu italijanskih oblasti. V prvem povojnem obdobju je na športnem področju v naših krajih delovalo še veliko Italijanov, obenem pa se je opazno večalo tudi število Slovencev, ki so se vključevali v 3 športne klube kot aktivni športniki ali športni delavci.


Hiter razmah po osvoboditvi

Nov (krajšii) zastoj v športu se je pokazal z nerešenim političnim statusom in odhodom Italijanov iz teh krajev. Za povojno obdobje sta bila značilna neustavljiva delavnost in ustvarjalnost ljudi, ki sta vplivala tudi na celotno športno življenje na Obali. To je hitro dobilo povsem druge oblike, klubi pa so italijanska imena spreminjali v slovenska. Zanimiv je podatek, da je na slovenski obali po drugi svetovni vojni delovalo celo več športnih društev kot danes. Po letu 1945 se je pričelo intenzivno ustanavljanje mestnih klubov in poživitev dela v le-teh. Najprej so delo obnovila že znana društva (Unione sportiva) iz Kopra, Pirana in Izole. Že takoj so bili najbolj aktivni nogometni klubi, ki so v začetku tekmovali v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v katero so bili vključene ekipe iz hrvaške Istre, slovenske obale in nekateri klubi iz okolice Trsta.


Zgodovina beleži zaporedne ustanovitve (oz. obnovitve) naslednjih nogometnih društev

1920 Circolo sportivo Capodistriano

1945 Unione sportiva Capodistriana

1947 Aurora Koper, Meduza Koper, Partizan Koper,

1948 Koper, Adria Koper,

1949 Proleter Koper, Portorož Portorož,

Boris Košele prvi (edini) Slovenec pri Aurori

Unione sportiva Capodistriana si je ob prizadevni pomoči Daria Benvenutija, Nicole Derina, Cesare Giachina, Romea Schera in drugih hitro opomogla, na Bonifiki pa je nastalo novo igrišče. Čeprav velja, da so bile tedanje športne naprave bolj provizorične, je Koper vendar imel tudi atletsko stezo ter igrišči za košarko in odbojko.

Na novem nogometnem igrišču so uvodoma odigrali dve prijateljski tekmi, prava športna aktivnost pa se je začela razvijati z vrnitvijo mladih fantov z bojišč in iz koncentracijskih taborišč. Nogomet se je začel naglo širiti tudi na podeželje in zanimanje zanj je bilo iz tekme v tekmo večje. Kronisti so zapisali, da se je na posameznih tekmah že zbralo tudi po več kot tisoč gledalcev.

Unione sportiva Capodistriana, ki je sprva veljalo za zelo močno društvo - vključeno je bilo v CONI (Circolo olimpico.nazionale ltaliano) - se je po kratkem povojnem delovanju že leta 1946 preimenovala v Auroro, društo pa je kasneje pod svojo streho združevalo športnike iz različnih panog (ob nogometu še atletike, namiznega tenisa, košarke in plavanja). Predsednik Aurore je bil Nello Pelascier, po poklicu tiskar. V prvem letu je Aurora imela 100 članov, z izjemo enega so bili vsi italijanske narodnosti, šlo pa je za same domačine. Edini Slovenec med njimi je bil Boris Košele, ki je opravljal naloge tehničnega vodje-društva Aurora.

Leta 1947 sta bili v Kopru ustanovljeni še dve društi ŠD Meduza (nogomet, košarka, namizni tenis) in ŠD Partizan (nogomet, atletika, odbojka, namizni tenis, plavanje, boks). Lastna sedeža društva sta imela le Aurora in Meduza, poleg pisarn pa je bilo na sedežu tudi plesišče - palestra, kjer so ob nedeljah prirejali plese. Med tednom so v teh prostorih člani društa lahko prosti čas preživljali tudi z igranjem biljarda, šaha, kart .. Aurora je združevala predvsem mladino, Meduza pa delavce in obrtnike.


1948 je bilo ob Obali aktivnih 15 klubov

Največji porast je nogomet zabeležil leta 1948, ko je bilo v obalnem pasu že aktivnih 1S nogometnih klubov. Samo v Kopru jih je bilo pet (Aurora, Meduza, Partizan, Edilit, Adria), leto zatem pa je bil ustanovljen še Proleter.

Le Partizan in Proleter sta bila slovenska kluba, vsi ostali klubi v Kopru pa so za člane imeli pripadnike italijanske narodnosti. Leta 1950 so v Šmarjah ustanovili NK Branik, v Novi vasi pa NK Mladi rod. Nogomet je bil na Obali res pravi šport številka ena, kar potrjujejo tudi podatki o številu članstva: od 30 v NK Mladi rod do 320 v NK Aurora.

Prvo pravo organizirano nogometno tekmovanje je predstavljala liga STO (Svobodnega tržaškega ozemlja), ki je na tem območju predstavljala tudi tekmovanje na najvišji organizirani ravni. Vanj so bili vključeni klubi iz hrvaškega dela Istre, Slovenske Obale ter klubi iz okolice Trsta.

Leta 1948 je v tej ligi nastopalo 15 ekip, obalni nogomet pa so zastopali: Aurora in Meduza iz Kopra, Arrigoni iz Izole ter Piran. Nižjo tekmovalno raven je predstavljalo igranje v istrski ligi, v kateri je tekmovalo 14 ekip. Z obale: Arrigoni B, Partizan, Aurora B, Rdeča zvezda, Jadran; Olimpija, Meduza B.

Leta 1949 je v ligi STO organizirano tekmovalo 14 ekip (z Obale iste kot leto poprej):Istrska liga je bila razdeljena na dve skupini. V istrski ligi A so nastopale ekipe iz Slovenske obale in severnega dela hrvaške Istre, v istrski ligi B pa so tekmovale ekipe iz južnega dela hrvaške Istre. V istrski ligi je skupaj nastopalo deset slovenskih ekip.

Ob prvi reorganizaciji slovenskega športa je bila 29. maja 1948 ustanovljena (obnovljena) Nogometna zveza Slovenije. Prvo leto je NZS vzdrževala stike z vsemi slovenskimi klubi prek sedmih poverjeništev. Ob reorganizaciji uprave leta 1949 so se novi ureditvi prilagodili tudi v NZS, poverjeništva pa so nadomestili s štirimi nogometnimi oblastnimi odbori.


Največji uspehu kluba

Leta 1966 je Koper izpadel iz enotne slovenske nogometne lige. Takrat so bili najboljši Škorjanec, Ivankovič, in Pinterič. Kot šestouvrščeni se vrnejo leta 1968, a naslednje leto znova izpadejo. V teh letih je tudi igral Malkoč Ekrem verjetno dosedaj najboljši igralec Kopra. Leta 1972 so solidni peti, a vzdržijo v prvi ligi samo štiri leta. Leto 1981 prinese lepše čase, saj se ponovno uvrstijo v prvo ligo. Tokrat dosežejo najboljše rezultate v zgodovini kluba. Po treh letih so tretji (Fingšt doseže 10 zadetkov), naslednje leto v sezoni 1984/85 pa v sijajnem slogu postanejo slovenski prvaki. Najboljši strelec je Studen, zaigrali so že perspektivni Badžim, Zulič in Jermaniš.
Za nagrado gredo 1985/86 v drugo jugoslovansko ligo, kjer sicer hitro izpadejo, a odigrajo tudi finale za amaterskega prvaka bivše države. Leta 1987 so drugi v SNL, najboljša sta Osibov in Breznikar, naslednje leto pa postanejo še drugič republiški prvaki in si priborijo možnost sodelovanja v medrepubliški ligi, kjer sta blestela Volk in Voljč. Leta 1984 in 1991 so osvojili tudi slovenski pokal. Za rekordno zmago še vedno velja tista proti trboveljskemu Rudarju z 8:1in Priti Novi Gorici 7:1, obe zmagi sta bili doeženi v gosteh.

V obdobju samostojne Slovenije niso več tako uspešni. Začeli so z dvema zaporednima osmima mestoma, čeprav so veljali zaradi izkušenj iz jugoslovanskih časov za ene izmed favoritov, nato pa za lep čas neslavno poniknili med prvo in drugo ligo. Na poti stare slave se uspešno vračajo ob koncu tisočletja, ko so osvojili tretjo mesto leta 2002, naslednje leto pa se uvrstili še v polfinale pokala Intertoto, kjer jih je po tesnem boju izločil nizozemski Heerenveen (obdobje strelskega praznika Trenevskega in Jakomina), vrhunec pa so dosegli z zmago v pokalu Hervis, ko so v sezoni 2005/06 v finalu ugnali celjski CMC Publikum po izvajanju enajstmetrovk (1:1).Naslednje leto v sezoni 2006/07 ponovno osvojijo pokalno lovoriko in v finalu premagajo Maribor z rezultatom 1:0.

''Kanarčki'', kot jih ljubkovalno imenujejo domači navijači, so po odhodu predsednika Subana v Mursko Soboto dobili med tekmovalno sezono 2005/06 novega lastnika, saj je vložil kar nekaj sredstev v klub ameriški poslovnež Milan Mandarić.


Širok seznam reprezentantov

Igralci, ki so poniknili v Kopru in postali reprezentantje širijo bogat in dolg seznam. Na njemu najdemo imena kot so Galič, Rudonja, Jermaniš, Boškovič, Dedič, Poljšak, Benedejčič, Zupan, Zulič, Bečaj, Ribarič, Šukalo, Jakomin, Jukan ki so vsi v času slovenske samostojnosti nosili ''rumenomodri'' dres.

Igor Benedejčič je celo dosegel prvi gol za slovensko reprezentanco na gostovanju proti Estoniji. Najboljši klubski streleci so Miloš Breznikar, sledita mu Sašo ''Tojo'' Jakomin, Patrik Ipavec in Vili Bečaj. Prvi gol pokalu UEFA je dosegel Viler Mitja. Največ nastopov pa je zbral dolgoletni kapetan Andrej Poljšak in Edmond Gunjač.
Mladen Rudonja je svoj prvi reprezentančni gol dosegel proti Romuniji ter Sloveniji omogočil odhod na svetovno prvenstvo v Koreji.

[samit]

Sjajana priča, svaka čast.

Ovo je prava stvar. Pun pogodak, poziv i posetiocima foruma iz ostalih sredina na nam približe ono što su čuli od starijih, ono što je ostalozapisano. Iz svih nopgometnih središta.

Ovakva prila je pravi "budilnik", pa nastavljamo sa predstavljanjem pojedinih sezona. Verujem da će se već neko naći da ih upotpuni, da završne tablice spusti i na niži nivo, na opštinske lige. Makar jednu, makar za jednu sezonu.

Usput, uz nekoliko sugestija napraviću i korekciju već iznetih tabela, posebno "aneks" odakle je koji klub. Hvala na sugestijama.

PS umalo da zaboravim čekam vest, tabele ili bar poruku, obrabrenja iz Donje Lendave.

[BOCo]

PS umalo da zaboravim čekam vest, tabele ili bar poruku, obrabrenja iz Donje Lendave.

Više nema Dolnje Lendave ima još samo Lendava. Potpuno pozabio, ovaj vikend ču 100%, čak sam si nastavio v google kalendaru, da če me opomniti

[samit]

Sezona 1953/54

Prva savezna liga

Vreme: 29.avgust 1953 - 2.maj 1954. godine

1 Dinamo, Zagreb 26 19 4 3 72:22 +50 42
2 Partizan, Beograd 26 18 5 3 77:30 +47 41
3 Crvena zvezda, Beograd 26 17 4 5 51:22 +29 38
4 Hajduk, Split 26 16 3 7 55:34 +21 35
5 Vojvodina, Novi Sad 26 14 5 7 60:37 +23 33
6 Spartak, Subotica 26 12 3 11 51:50 +1 27
7 Sarajevo 26 10 4 12 35:45 -10 24
8 BSK, Beograd 26 8 7 11 38:40 -2 23
9 Vardar, Skoplje 26 5 10 11 31:38 -7 20
10 Proleter, Osijek 26 6 8 12 34:62 -28 20
11 Lokomotiva, Zagreb 26 7 5 14 38:49 -11 19
12 Radnički, Beograd 26 8 3 12 38:51 -13 19
13 Odred, Ljubljana 26 4 4 18 39:71 -32 12
14 Rabotnički, Skoplje 26 4 3 19 20:83 -63 11

Ispali: Rabotnički (Skopje) i Odred (Ljubljana)
Novi članovi: Zagreb i Železničar (Sarajevo)

Dinamo: Kralj Branko (16/12), Majerović Vladimir (10/10) – Šikić Josip (25/0), Režek Branko (23/2), Mantula Lav (21/2), Horvat Ivan (20/0), Crnković Tomislav (20/0), Cizarić Dragutin (9/0), Horvat Drago (6/0), Kukewc Dragutin (3/0), Cimermančić Zvonimir (2/0) – Dvornić Dionizije (26/16), Čonč Vladimir (26/13), Čajkovski Željko (24/13), Benko Aleksandar (21/13), Osojnjak Stojan (10/9), Lipošiović Luka (10/3), Ferković Emil (10/0), Banožić Ivica (3/0) i Strnad Zvonko (10/). Ukupno igrača 20. Trener: Jazbinšek Ivan.

Lista strelaca:
Bobek Stjepan (Partizan) 21 (23)
Dvornić Dionizije (Dinamo) 16 (26)
Zebec Branko (Partizan) 15 (23)
________________________________________

Druga savezna liga

Vreme: od 13. septembra 1953. – 14. juna 1954. godine

1 Zagreb 18 10 4 4 35:18 +17 24
2 Željezničar, Sarajevo 18 11 2 5 44:26 +18 24
3 Velež, Mostar 18 11 1 6 41:22 +19 23
4 Mačva, Šabac 18 8 4 6 39:29 +10 20
5 Budućnost, Titograd 18 8 4 6 23:27 -4 20
6 Napredak, Kruševac 18 8 2 8 33:23 +10 18
7 Lovćen Cetinje 18 5 7 6 25:28 -3 17
8 Branik, Marbor 18 6 4 8 30:45 -15 16
9 Borac, Banja Luka 18 5 2 11 20:46 -26 12
10 Šibenik 18 2 2 14 11:37 -26 6

Viši rang: Zagreb i Željezničar (Sarajevo) su se plasirali u Prvu saveznu ligu
Ispali: Šibenik, Borac (Banja Luka) i Branik (Maribor)
Novi članovi:
• Odred (Ljubljana) i Rabotnički (Skoplje) z Prve savezne lige
• Metalac (Zagreb), Zenica i Bokelj (Kotor) iz Republičkih liga
Napomena:

Najbolji strelac: Jagodić Aleksandar (Zagreb) 16 golova

Kvalifikacije za ulazak u Drugu saveznu ligu:

Pravo učešća stekli su prvaci narodnih republika:
• Srbije – Šumadija iz Aranđelovca
• Hrvatske – Metalac iz Zagreba
• Slovenije – Ljubljana
• Bosne i Hercegovine – Zenica
• Makedonije – Pobeda iz Prilepa
• Crne Gore – Bokelj iz Kotora

Zenica – Šumadija (Aranđelovac) 4:0 i 0:2
Pobeda – Metalac (Zagreb) 0:2 i 1:4
Ljubljana – Bokelj (Kotor) 0:0 i 0:2
________________________________________

Hrvatsko-Slovenska liga (III rang takmičenja)

1 Metalac, Zagreb 20 14 3 3 55:26 +29 31
2 Ljubljana 20 10 6 4 29:28 +1 26
3 Tekstilac, Varaždin 20 10 5 5 33:20 +13 25
4 Slaven, Borovo 20 8 6 6 46:28 +18 22
5 Split 20 8 6 6 45:27 +18 22
6 Kvarner, Rijeka 20 9 2 2 37:29 +8 20
7 Segesta, Sisak 20 8 4 8 32:29 +3 20
8 Sloboda, Varaždin 20 6 6 7 39:41 -2 18
9 Kladivar, Celje 20 5 8 7 26:38 -12 18
10 Lokomotiva, Rijeka 20 5 2 13 31:48 -17 12
11 Korotan, Kranj 20 2 2 16 19:79 -60 6
Izola

Viši rang: Metalac (Zagreb) – uspeo i Ljubljana – nije uspela su igrali kvalifikacije za popunu Druge savezne lige
Ispali: Izola, Korotan (Kranj), Lokomotiva (Rijeka) i Sloboda (Varaždin)
Novi članovi: Trešnjevka (Zagreb), Željezničar (Maribor) i Uljanik (Pula)
Napomene:
• Izola je odustala od takmičenja posle petog odogranog kola
• Kvarner menja ime u Rijeka , 03.06.1954.godine

Kvalifikacije za ulazak u ligu:
Železničar (Maribor) – Piran 6:0 i 1:2
…
________________________________________

Slovenija

Zapadna grupa

1 Piran 16 10 2 4 38:20 +18 22
2 Železničar, Gorica 16 8 4 4 40:24 +16 20
3 Slovan, Ljubljana 16 7 6 3 29:29 0 20
4 Aurora, Kopar 16 9 1 6 35:20 +15 19
5 Krim,Ljubljana 16 8 3 5 44:26 +18 19
6 Branik, Nova Gorica 16 7 2 7 26:27 -1 16
7 Postojna 16 7 1 8 31:28 +3 15
8 Jesenice 16 3 0 13 21:43 -22 6
9 Domžale 16 2 2 12 14:53 -39 6
Odred B

Viši rang: Piran je igrao u kvalifikacijama za ulazak u Hrvatsko – Slovensku ligu sa Železničarem (Maribor) i nije uspeo
Ispali:
Novi članovi:
Napomena: Odred B (Ljubljana) je igrao izvan konkurencije

Istočna grupa

1 Željezničar, Maribor 18 13 1 4 77:18 +59 27
2 Sobota, Murska Sobota 18 10 4 4 65:46 +19 24
3 Rudar,Trbovlje 18 10 3 5 58:26 +32 23
4 Nafta, Lendava 18 9 5 4 58:30 +28 23
5 Proleterec, Zagorje 18 11 0 7 39:30 +9 22
6 Rudar, Velenje 18 7 3 8 40:50 -10 17
7 Aluminij, Kidričevo 18 5 6 7 26:34 -8 16
8 Drava, Ptuj 18 5 2 11 31:63 -32 12
9 Kovinar, Štore 18 4 2 12 22:78 -56 10
10 Celje 18 3 0 15 23:64 -41 6

Viši rang: Željezničar (Maribor) je igrao u kvalifikacijama za ulazak u Hrvatsko – Slovensku ligu sa Piranom - uspeo
Ispali:
Novi članovi:
Napomena:

[Viator&Vektor]

52/53 slo-hr:

Viši rang:
• Proleter (Osijek) i Odred (Ljubljana) se kroz kvalifikacije plasirali u Prvu saveznu ligu
• Šibenik, Tekstilac (Varaždin) – uspeli i Branik (Maribor) – nije uspeo su igrali kvalifikacije za Drugu saveznu ligu
Ispali:
• Rudar (Trbovlje), Železničar (Ljubljana) direktno
• Slavija (Karlovac) posle kvalifikacija
Novi članovi: Ljubljana, Split, Slaven (Borovo), Segesta (Sisak), Sloboda (Varaždin), Kladivar (Celje), Lokomotiva (Rijeka), Korotan (Prevalje) i Izola.
Napomena: Za narednusezonu liga je proširena sa 10 na 12 klubova

To smo sve mi. 53 Železničar Ljubljana postaje ŽNK Ljubljana.
Tu imaš i tim iz ove sezone: http://izbrisani.mojforum.si/izbrisani-about33-435.html

I kako je Izola došla u međurepubličku?

Još to, znači Proleter Koper je NK Koper ili neki drugi klub iz Kopara? Dali su se fuzionisali s Aurorom ili nestali nakon 1950?

[samit]

Iz do sada razmenjenih mišljenja, posle istaknutih tablica, po sezonama vide se da je potebna pomoć prijatelja, da u rasprav, posebno o tome koji klub je odakle ili kako se išli napred - nazad, zaobilaznicama kroz kvalifikacije (danas moderno baraže) uzmu učešća i drugi posetioci foruma.

Da pokušam i da rešim neke od rebusa.

1. Izola se u Hrvatsko - slovensku ligu, za sezonu 1953/54 plasirala, kao drugoplasirani tim Slovenske lige - Zapad, posle kvalifikacija sa Željezničarem iz Maribora (drugi na Istoku). Rezultati 3:1 u Mariboru (!) i 0:0 u Izoli.

2. Odgovor na nepostarvljeno pitanje odakle je Proleter koji se 1950.godine takmičio u Slovenskoj ligi dobio sam iz dva izvora. Na stranicama ovog foruma, kao i u dopisu iz Maribora.

3. Studirajući prelaz iz sezone 1952/53 i sam sam se našao u dilemi. Jasno mi je da je Željezničar (Ljubljana) ispao iz Lige (pretposlednji) nije mi jasno kako se naredne sezone (1953/54) u ligi našla Ljubljana (nije je bilo u vrhu Slovenske lige - Istok). Jedini logični odgovor je da Željezniča, u međuvremenu propmenio ime u Ljubljana ipak, uz pomoć, recimo gimnastičkog "ključa" nije ispao iz lige.

Da li sam na pravom tragu ?

[samit]

Ispustio sam još jedan odgovor, u stavri i ne znam ga. Ponovo se radi o Proleteru (Koper), koji je u opticaju od 1949.godine.

U meni dostupnoj internet literaturi NK Koper se prvi put spominje 1955.godine posle fuzije sportskih društava Aurora i Meduza.

Da li je jedan od ova dva kluba "progutao" Proleter ili se u međuvremenu ugasio najbolje znaju Koperčani. Verujem da će nam pomoći.

[Viator&Vektor]

Da pokušam i da rešim neke od rebusa.

1. Izola se u Hrvatsko - slovensku ligu, za sezonu 1953/54 plasirala, kao drugoplasirani tim Slovenske lige - Zapad, posle kvalifikacija sa Željezničarem iz Maribora (drugi na Istoku). Rezultati 3:1 u Mariboru (!) i 0:0 u Izoli.

2. Odgovor na nepostarvljeno pitanje odakle je Proleter koji se 1950.godine takmičio u Slovenskoj ligi dobio sam iz dva izvora. Na stranicama ovog foruma, kao i u dopisu iz Maribora.

3. Studirajući prelaz iz sezone 1952/53 i sam sam se našao u dilemi. Jasno mi je da je Željezničar (Ljubljana) ispao iz Lige (pretposlednji) nije mi jasno kako se naredne sezone (1953/54) u ligi našla Ljubljana (nije je bilo u vrhu Slovenske lige - Istok). Jedini logični odgovor je da Željezniča, u međuvremenu propmenio ime u Ljubljana ipak, uz pomoć, recimo gimnastičkog "ključa" nije ispao iz lige.

Da li sam na pravom tragu ?

1. Aha, našao sam to i ja. Dali je izola u toj sezoni odigrala neke utakmice ili je odustala prije početka?

2. Vjerovatno jest, ali je problem jer ga nije bilo u drugoj ligi 49 odnosno u kvalama za sezonu 50, tablice toga imaš na mailu, ali su bili tamo Proletarec Zagorje i Postojna, zato sam ja prvo mislio da je Proleter jedan od tih klubova.

3. Ljubljana vjerovatno nije izpadla jer po regionalnom ključu nsita mogla ispast dva predstavnike iste republike, takođe se liga proširila. Ali je sigurno jedan te isti klub.

Na skupšćini leta 1953 je društvo (SŠD Železničar Ljubljana op.V&V) spremenilo svoje ime v Železničarsko športno društvo Ljubljana. Društveni sestavni deli, strokovni klubi so se temu primerno preimenovali naprimer Železničarski nogometni klub Ljubljana itn.

[Viator&Vektor]

Zapadna grupa [/b]

1 Piran 16 10 2 4 38:20 +18 22
2 Železničar, Gorica 16 8 4 4 40:24 +16 20
3 Slovan, Ljubljana 16 7 6 3 29:29 0 20
4 Aurora, Kopar 16 9 1 6 35:20 +15 19
5 Krim,Ljubljana 16 8 3 5 44:26 +18 19
6 Branik, Nova Gorica 16 7 2 7 26:27 -1 16
7 Postojna 16 7 1 8 31:28 +3 15
8 Jesenice 16 3 0 13 21:43 -22 6
9 Domžale 16 2 2 12 14:53 -39 6

Viši rang: Piran je igrao u kvalifikacijama za ulazak u Hrvatsko – Slovensku ligu sa Železničarem (Maribor) i nije uspeo
Ispali:
Novi članovi:
Napomena:

Zašto ima ova grupa samo 9 klubova?
A zanimljiv je i Proletarec Zagorje koji je preskočio u istočno grupu, možda zato.

[Case]

Ispustio sam još jedan odgovor, u stavri i ne znam ga. Ponovo se radi o Proleteru (Koper), koji je u opticaju od 1949.godine.

U meni dostupnoj internet literaturi NK Koper se prvi put spominje 1955.godine posle fuzije sportskih društava Aurora i Meduza.

Da li je jedan od ova dva kluba "progutao" Proleter ili se u međuvremenu ugasio najbolje znaju Koperčani. Verujem da će nam pomoći.

Kolikor je meni znano, je bil po letu 1949 Proleter Koper slovenski nogometni klub, Aurora pa klub italijanske manjšine.

Lahko bi torej dejali je on predhodnik Nk Kopra oz., sta se oba kluba združila v enega, resnično ne vem. Bom se malo še pozanimal.

Kot zanimivost naj povem, da še dandanes obstaja ŠD Partizan (ustanovljen leta 1947), kateri organizira t.i. "trim ligo" malega nogometa v Kopru.
Eden izmed organizatorjev je starosta nogometnega Kopra, (približuje se 80-tim letom) njega bom malo povprašal, zagotovo bo kaj vedel, saj je tudi sam, v mladih letih, igral za Nk Koper.