Kar se tiče tekme

Nismo zmagali, ampak ko sem danes poslušal folk po šoli, nihče ni govoril o tem, da se je Chelsea uvrstil naprej, ampak o tem, kako se je Liverpool herojsko skoraj vrnil in to brez Gerrarda. To mislim da govori samo zase. Vseh 96 ki so gledali od tam zgoraj je bilo lahko ponosnih...
Danes pa...

Sem gledal celo slovesnost na Anfieldu, odlično pripravljeno, iskreno, boljše verjetno ne bi moglo bit. Publika

Najbolj so bila pa pretresljiva pisma na LFC.tv, ki so jih danes objavli. Nisem mogel kaj da ne bi potočil par solz. Človek se vpraša, zakaj je blo tega treba...
Every April 15th I shed a tear,
for the families they sadly left behind,
for all the memories left in mind.
At three o'six I take a minute out,
to remember those we cannot doubt,
to take the time to stand and try not to forget,
of those people I miss even though I've never met.
Still today the pain won't fade away,
the tears for friends you lost that day,
still today the pain won't fade away,
take the time to remember the 96, on a day like today.
Justice for the 96!!!
Gone, but never forgotten.